Zadetki iskanja
Vorenc
trahtati nedov., F7, cogitare, miſliti, ſpumniti, trahtati, ẛmiſhlovati; commoliri, kai galufniga trahtati; inhiare, zhes eno reizh trahtati, po eni rizhi hiteiti, ṡheléti; persectari, s'fliſſom is yṡkovati, ſe po eni rizhi mozhnu puliti, trahtati, reṡmiſhlovati; sectari, ṡa enim hoditi, vedin po eniga navuka ſturiti, trahtati; sectari justitiam, ſe te pravize derṡhati, ſe po ny fliſſati, trahtati; sectator, -oris, joger, kateri trahta ſe od eniga kai navuzhiti
Vorenc
hoditi nedov., F93, ambulare, hoditi; antecedo, -ere, naprei hoditi, pred enim hoditi; badizare, hoditi; beto, -ere, hoditi; impervius, -a, -um, ut itinera impervia, pooti po katerih ſe ne more hoditi; ire, poiti, hoditi; patriſsare, po ozhetinih ſtopinîah hoditi, po ozhetu ratati; pedester, -tris, -tre, pedes ire, k'nogam hoditi, poiti; retrogradi, ṡadai hoditi; sequi, po enga ſtopinah hodit [poznejši pripis neznane roke]; vulpinari, liſſizhiti, pregnanu rovnati, fólṡh, ali kunṡhtnu okuli hoditi
Vorenc
nemško prisl., F4, amylum, -li, po némſhku, amelmel; latrunculus, -li, tudi en kamen ene kunṡhtne ygrè po nemṡhku "schachspill"; onocrotalos, -li, diṡhevnik, ali gugaviz: ... loeffel gans, po nemṡhku; tripes, -dis, tréhnog, trinogázh, po némṡhku trifoṡ
Vorenc
čislo s, F8, a rationibus, eden kateri zhiſlu, ali raitengo déla; centuria, enu zhiſlu od nyh ſtú; decuria, -ae, enu zhiſlu od nyh deſſet; innumerabilis, -le, pres zhiſla, kar ſe ne more preṡhteti, nepreṡhtiven; numerus, -ri, ṡhtivenîe, ṡhtivilu, zhiſlu; ordine, po verſti, po rèdu, po zhiſlu; ratio, -onis, um, pamet, urṡhoh, raṡlog, raitinga, razhún, zhiſlovanîe, zhiſlu; supra numerum, nad ṡhtivenîam, verhu ṡhtivenîa, zheṡ zhiſlu
Vorenc
dišati nedov., F22, fistula, tudi enu drivú, kateru po gvirzu diſhy. Cant:4; fragrare, lipú diſhati; melligenus, -a, -um, kar po medú diſhy; mihi non sapit, meni ne diſhy, je neṡhmahin; obolere, ſmerdéti, ṡlu diſhati; odorare, diſhati, vohati; olere, diſhati, dúh dajati; olfacere, diſhati, podiſhati; olfactare, vſeṡkuṡi diſhati; olfactorium, -rÿ, tú kar diſhy, ali dúh ima; olfactrix, -cis, katera diſhy; perolere, ſylnu mozhnú diſhati; redolere, diſhati, kei kai diſhati, mozhnú diſhati; resipere, diſhati, en dúh iméti; salivosus, -a, -um, kar po ſlinah diſhy; sapidus, -a, -um, dobru diſhy; sapio, sapere, ṡaſtopiti, diſhati; spartum, -ti, ena trava, ṡhpanṡki petelinzi, gineſtra, zvét lipú diſhy; subolere, en deil ſmardéti, ali diſhati, ali ṡadiſhati; volupè est mihi, meni lipú diſhi
Vorenc
dostikrat prisl., F20, casare, et casitare, doſtikrát, po goſtim padati; compluries, vezhkrat, pogoſtim, doſtikrat; crebritas, fliṡ, doſtikrat; defensitare, cilú doſtikrat obraniti; ejectare, po goſtim, inu doſtikrat vun metati; evolitare, doſtikrát letéti; identidem, doſtikrát; infulcire, notar vgneſti, doſtikrat, inu pogoſtu praviti, enimu v'uṡheſſa trobiti; multoties, doſtikrát; persepè, cilú doſtikrat; plerumque, doſtikrat, vekſhi deil; pollicitari, vſeṡkuṡi ponujati, ali doſtikrát oblubiti; reclamitare, vſeṡkuṡi, ali doſtikrát zhes kai ſhrajati; restitare, pogoſtu, inu doſtikrat na pootu ṡaſtavati, ṡaſtajati, inu oſtajati; saepè, doſtikrát, pogoſtim; saepiſsimè, ſylnu doſtikrat, inu cilú po goſtim; saepius rem reperiri, doſtikrát nahajati; subjactare, doſtikrát od ſebe vrézhi, ali metati; syntecticus, -a, -um, ſylnu ſláb, kateri doſtikrat omadléva; usurpatio, polaſtnenîe: tudi v'navadi iméti eno reizh doſtikrat nuzati, ali imenovati
Vorenc
dreti3 nedov., F2, iliaca paſsio, dertje, klanîe po zhrévah, kateriga po zhrévih dere, inu vjeida; iliosus, -a, -um, kateriga po zhrévah dere
Vorenc
peljati se nedov., F7, naviculari, v'barki, ali v'ladjah ſe voṡiti, ali pelati; navicularia, -ae, tá kunṡht, ali ṡnanîe, ſe po vodah voṡiti, ali pelati; navigare, po vodi ſe voṡiti, ſe pelati; praeternavigare, mimù ſe v'ladjah pelati, ali voṡiti; renavigare, ſe naṡai po vodi pelati, ali perpelati; sublimen abire, na viſſoku ſe pelati, ali gori ſe pelati
Vorenc
pripeljovati nedov., convectare, po goſtim ſe voṡiti po vodi, ali po ſuhim, perpelovati, inu ṡgotoviti
Vorenc
sreča ž, F28, auspicium bonum vel malum, dobra ali huda ſrèzha; casu, po ſrèzhi, naglu, po permerenîu; congratulari, ſe reṡveſſeliti, ſrèzho voṡzhiti; eulogia, -ae, en ṡhegèn, ali ſrèzhe voṡzhenîe; faustè, ſrèzhnu, po ſrèzhi; felicitas, ſrèzha; fortuna, ſrèzha; per accidens, po ſrèzhi
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: sreča ž, fortuito, po srezhi, permirshi
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: sreča ž, fortuito, po srezhi, permirshi
Vorenc
šega ž, F14, caeremonia, duhouṡka ſhega; ceremoniae, ſhege; consuetudo, navada, uṡhanza, ſhega; convadari, k'rihti, ali h'pravdi klizati po nékadanî ſtari ſhegi, ṡlaſti kadar taiſta partia je oblubila priti; crocota, en ṡhenṡki gvant po ſtari ſhegi gele farbe; exaugurare, ṡkuṡi ſuſebne ṡhege enimu shègne odvṡèti; gesticulari, zhudne ſhege na ſe vṡèti; gestus, -us, viṡha ali ṡaderṡhanîe eniga zhlovéka, ena ſhega, ali maniera; leguleius, -leÿ, kateri ṡná te ſhege, ali navade téh poſtau ſvoje deṡhele; mores, ṡhege; mos, navada, ṡhega; natura, ſhega, ṡhtata, natura; natura, naturalis, naturaliter, po naturi, po ſhegi; ritus, -us, viṡha, navada, ali ſhega duhovna, obizhai
Vorenc
vrsta ž, F41, claſsis, verſta; contextus, -tus, tkanîe, ena verſta ẛa drugo; interordinium, -ÿ, proſtor v'mei dvéma verſtama; labens acies, ena verſta voiṡkè, katera ſe h'beṡhanîu perpravla; linea, verſta, zaila v'piſmu, ṡhnora; ordine, po verſti, po rèdu, po zhiſlu; series, -ei, verſta, ena verſta po ti drugi; versus, -us, raim, verſta; vices, verſta: v:g: in vicibus suis, v'ſvoih verſtah, v'nyh verſti
Vorenc
Vorenc
dolgo sam., F11, comperendinare, na dolgu odlaſhati, odloṡhiti, ṡavlézhi, od dnè do dnè vlézhi; comperendinatio, na dolgu odlaſhanîe; diffusè, reſproſtranu, po dovgim; fusè, na dolgu; in longum trahitur, ſe na dolgu vleizhe; procrastinare, odlaſhati od dnè do dnè, na dolgu vlézhi; procurrens in longitudinem radix, korèn vunkai na dolgu ṡhene; prolixè, predolgu, na dolgu, kaſnu; propena ad pectora barba, ena po dovgim ṡkamplana brada, katera do perſih doſeṡhe; propenus, -a, -um, tú kar je po dolgim ṡkamplanu; tractim, na dolgu, s'enim vleizhenîam, pres nehanîa
Vorenc
kosec1 m, F20, caesim, ſékajozh, s'ſékanîam, na kosze, na drobnu; collyrida, pogazhiza, en maihin koſiz kruha; dipondium, en koſſez ſrebrá, kar en kraizer velá; fragmen, fragmentum, koſſiz, marviza, en koṡ; frustillatim, od eniga koṡza do druṡiga; frustulum, en koſſez; intercisè, po koṡzih, s'preréṡanîam; minutatim, od koṡza do koṡza po malim; minutia, -ae, droptiniza, en koſsiz; offela, -ae, en koſſez, ali ṡalusheiz; offula, -ae, en koſſez meſſá, ali en ṡaluṡhei; particula, -ae, en koſſez; particulatim, po koṡzih, po koṡzih reṡdilenu; pecciolum, ena marviza, en koſſiz; rudus, -deris, ſhuta od ſtarih ṡydou podertih, koṡzi zégla, ali kamenîa; scrupulatim, od koṡza do koṡza, po mizikinim; structilis, -le, ṡzimpran, ali gori ṡloṡhen, od veliku koṡzeu, ali ṡhtukou
Vorenc
počasi prisl., F12, attae, attarum, kateri pozhaſſi gredo, ali lesejo, kakor de bi po terni ſhly; desuescere, desuefieri, ſe pozhaſſi odvaditi; ductim, pozhaſſi vleizheozh; ecligma, -tis, arznia, katera ſe pozhaſſi v'uſtih reſtopy; gradi sensim, pozhaſſi poſtoplovati, poſtopati, korazati; lentè, pozhaſſi, kaſnú, ne naglu; paulatim, po malim, pozhaſſi, ṡdai ter ṡdai, li ṡzhaſſom; paurillatim, poz[h]aſſi, ṡdai ter ṡdai, po malim; pedetentim, pozhaſſi hoditi; perlabi, ſe popolṡniti, pozhaſſi padati; reptitius, -a, -um, pozhaſſi raſtejozhi, inu potler velik, ali imenitin ratati; subrigere, pozhaſſi gori vṡdigniti; prim. počasu
Vorenc
pravica1 ž, F23, aequitas, raván, praviza, tudi brumnoſt; compulsoriale, pergnanîe s'pravizo; depositum, -ti, tú kar je danu pred pravizo v'roke; emancipare, is ſvoje oblaſti, inu rokè dati, zhes dati eno reizh s'vſó pravizo; judicium, et justitia, prou inu praviza; jus actionum, praviza, katera doparneſſeniga djanîa, ali dougovanîa anṡedene; jus gentium, vſih narodou gmain praviza; jus naturale, tá po naturi prauda, ali praviza; jus personarum, praviza katera perſono anṡedene; jus rerum, praviza, katera blagá anṡedene; justè, pravizhnu, po pravizi; justificare, eniga pravizhniga ſturiti, h'pravizi pomagati; justificus, -a, -um, kateri pravizo déla, ali nuza; justitia, praviza, pravda; justó magnus, zhes pravizo velik; municeps, -pis, te méſtne, ali deṡhelṡke pravize deléṡhen, kakòr en domazhi; municipium, enu raven tovariṡhtvu v'méſtni pravizi, raven purgaria; plebiscitum, -ti, tega gmain folka spoṡnanîe, ene zehe praviza; praejudicare, enimu ṡhkoditi na niega pravizi; praeter aequum, zheṡ pravizo; rigor justitiae, oſtrúſt te pravize; quiritatio, klizhanîe na purgarṡko pravizo, ozhitnu vpienîe ẛa pomuzh; sectari justitiam, ſe te pravize derṡhati, ſe po ny fliſſati, trahtati
Vorenc
praviti nedov., F23, accredere, verovati kar eden pravi; celeusma, vel celeuma, teh mornarjeu péſſim, kadar kai vleizhejo, kir pravio, li ſhe ſerzhnu; commemorare, kai praviti, perpovédati, v'ſpomyn perpraviti; dicere, rezhi, povédati, praviti; enarrare, po redu praviti, perpovédati; fabulari, baiſmi praviti, bajati [str. 83a ]; fabulari, bajati, baiſni praviti [str. 82b ]; hariolans, kateri ſrezhizo pravi, kakòr ziganke; infit, takrat on pravi; infulcire, notar vgneſti, doſtikrat, inu pogoſtu praviti, enimu v'uṡheſſa trobiti; inquio, jeſt pravim; inquis, -ti, praviṡh: inquit, on pravi; jaculus, -li, ena ſorta eniga zherva, kateri doli s'drevja ṡkozhi nad ludy, ali ṡhivino: eni pravîo, de je lintvoren; melandryum, eni meinio, de je ṡeliṡzhe, eni pravio, de je hraſtoviga dreiva/ drevja ſhverṡh; narrare, perpovédati, po redu praviti; praedicatur, ſe povſód pravi; praedicere, poprei praviti, ali povédati, kakòr ſe kai ṡgody, prerokovati; recensere, perpovédati, praviti; recitare, glaſnu brati, ali govoriti, inu kar ſe je navuzhil s'vunai govoriti, po rèdi praviti; renarrare, ṡupèt praviti, ali perpovédati, v'drugu praviti; replicare, pogoſtu od ene rizhy praviti, ali na nîo ſpumniti; ut famae est, kakòr ſe pravi
Vorenc
primerjenje s, F2, accidentaliter, po permerjenîu ſe je ẛgudilu; casu, po ſrèzhi, naglu, po permerenîu
Vorenc
razdeljenje s, F14, decuſsis, -sis, enu ſhtivenîe, kateru deſſet zol ṡapopade, ali teh ṡholnerjou na kriṡh reṡdilenîe, reſtavlenîe; dispensatio, enu po redu reṡdilenîe, eniga ſhaffarja ſluṡhba; divisura, -ae, ena ſhprainîa, reſpokanîe, reṡklanîe, reṡdilenîe; divisus, -us, divisio, reṡdilenîe, deileṡh; erogatio, reṡdilenîe, reṡdajanîe; idus, -iduum, reṡdilenîe; interpunctatum, interpunctatio, vel interpunctio, s'tifilzi reṡlozhenîe, reṡdilenîe; ordinatio, odlozhenîe, inu pravu reṡdilenîe, ali poſtavlenîe; paragraphus, reṡdilenîe, reṡlozhik; participatio, gmain vṡhivanîe, deléṡhnoſt, v'kupai, ali v'mei ſabo reṡdilenîe ali podilenîe, gmain ſturjenîe; partitè, po dilenîu, ali po dileiṡhu s'reṡdilenîam; partitio, dilenîe, vel reṡdilenîe; schisma, -tis, odſtoplenîe prozh od prave vère, reṡdilenîe, dvojenîe, reſpranîe; tomos, graece, reṡdilenîe
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- ...
- 36
- Naslednja »
Število zadetkov: 704
Dostopnost