Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
lustrácija -e ž (áv nekaterih pokomunističnih državah
preverjanje nekdanjih pripadnikov komunističnega političnega sistema z namenom njihove odstranitve z aktualnih vodilnih položajev v politiki, javnih službah: izvesti, zahtevati politično lustracijo; ideja, razprava, zakon o lustraciji; pobuda, predlog za lustracijo
SSKJ²
môvens -a m (ȏ)
knjiž. pobuda, gibalo: kaj je glavni movens njegovega hotenja / movens strahotnega nasilja je bil predsednik
Pravopis
môvens -a m (ȏ) izobr. pobuda, gibalo
Terminološka
Omejevanje socialnih stikov
Zanima nas, kateri slovenski termin je najprimernejši ustreznik za angleški termin social distancing , ki označuje celoto ukrepov, ki jih sprejmejo pristojne osebe, da se ustavi oz. upočasni širjenje močno nalezljive bolezni. Pogovarjali smo se o različnih slovenskih poimenovanjih – razstikanju , socialnem distanciranju , družbenem oddaljevanju, omejevanju socialnih stikov in omejevanju družbenih stikov .
SSKJ²
oporékati -am nedov. (ẹ̑)
1. z dajalnikom z besedami izražati nasprotujoče stališče do izjave, mnenja drugega: sodelavci mu oporekajo; nihče mu ni oporekal; glasno, odločno oporekati / oporekati resničnosti izjave, trditvi / prišel sem dovolj zgodaj, mu je oporekal
2. publ. zanikovati, ne priznavati: oporekati veljavnost listine; nekateri so hoteli oporekati vlogo partije
3. star. preklicevati, zanikovati: oporekati svojo prejšnjo trditev; s tem oporekam, kar sem rekel
● 
oporeka ji, da premalo dela očita; publ. temu predlogu ni kaj oporekati je dober, primeren; publ. ni mogoče oporekati, da je ta pobuda slaba trditi, reči
Pravopis
oporékati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; oporékanje (ẹ̑) komu/čemu Sodelavci mu ~ajo; publ. Temu predlogu ni kaj ~ je dober; oporekati kaj publ.: ~ veljavnost listine zanikovati, ne priznavati; Ni mogoče ~, da je ta pobuda slaba trditi, reči; star. ~ svojo prejšnjo trditev preklicevati
Terminološka
Paket zemljevidov
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin map pack , ki označuje dodatek k računalniški igri, v katerem je zbirka zemljevidov oziroma virtualnih  okolij, v katerih se računalniška igra lahko igra. Ali bi bil ustrezen slovenski termin paket direktorijev ali paket map ?
pártnerstvo pártnerstva samostalnik srednjega spola [pártnerstvo]
    1. skupnost dveh oseb, ki sta v ljubezenskem odnosu
    2. sodelovanje med različnimi osebami ali ustanovami, organizacijami na določenem področju delovanja
ETIMOLOGIJA: partner
SSKJ²
pobúda -e ž (ȗ)
kar povzroča kako dogajanje, delovanje: politične pobude; pobuda za izobraževanje; nosilec pobud / pobude in predlogi se zbirajo v tajništvu / dati pobudo; prevzeti pobudo za vsa dejanja / publ. na igrišču so imeli gostje več pobude so bili uspešnejši
// prizadevanje, težnja po delovanju: preprečevati, zavirati pobude / nikoli ni pokazal nobene pobude
Pravopis
pobúda -e ž (ȗ) ~ za ustanovitev; publ. Gostje so prevzeli ~o na igrišču so bili uspešnejši
Celotno geslo Sinonimni
pobúda -e ž
kar povzroča kako dogajanje, delovanje; prizadevanje, težnja po delovanju
SINONIMI:
iniciativa, spodbuda, publ. inspiracija, publ. inspirativna pobuda, knj.izroč. pobudnost, star. podnet
Pleteršnik
pobȗda, f. die Anregung, der Impuls, Cig. (T.); p. čutov, der Sinnenreiz, Cig. (T.); neprestana p. občutil, Erj. (Som.).
SSKJ²
pobúdnost -i ž (ú)
lastnost, značilnost pobudnega: odlikuje se z veliko pobudnostjo / pobudnost za ustvarjanje pobuda
SSKJ²
podnèt -éta m (ȅ ẹ́)
1. knjiž. spodbuda, pobuda: to je bil zanj močen podnet; podnet za kako dejanje / vse so storili na učiteljev podnet
2. nar. netivo: trske za podnet
Prekmurski
podžár -a m spodbuda, pobuda: Poszebni pod'sár i pogon je dao lutheránsztvi Thurzo Gyüri KOJ 1914, 125
Jezikovna
Ponovno o »slovenski« oz. »Slovenski Istri«

V javnosti sem zasledil obotavljanje jezikoslovcev glede imena Slovenska Istra. Kakšni so oz. so bili razlogi za zapis z malo ali veliko začetnico in kakšno je vaše mnenje?

Celotno geslo ePravopis
Primičev
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Primičeva Primičevo pridevnik
IZGOVOR: [prímičeu̯], ženski spol [prímičeva], srednji spol [prímičevo]
Urbanizem
prostórski ákt -ega -a m
Terminološka
Protimikrobna odpornost
Prosimo vas za mnenje o slovenskem ustrezniku angleškega termina antimicrobial resistance , s katerim označujemo odpornost mikrobov proti protimikrobnim zdravilom. V slovenščini se najpogosteje pojavljata dva ustreznika, in sicer odpornost mikrobov proti protimikrobnim zdravilom , ki je natančnejše, vendar opisno poimenovanje, in protimikrobna odpornost , ki je gospodarnejše, vendar po mnenju strokovnjakov pojma ne označuje ustrezno.
SSKJ²
referéndumski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na referendum: referendumski izid, rezultat; referendumska pobuda; referendumska zakonodaja; referendumsko vprašanje / referendumsko območje / referendumski molk prepoved predvolilne propagande, navadno dan pred referendumom
Število zadetkov: 56