Zanima me, čemu v slovenskem jeziku nimam ustreznega nedovršnika za glagol prelesti oz. v slovarju najdem le lesti čez, preko.
Zadetki iskanja
Jezikovna
Iskani nedovršnik za glagol »prelesti«
Jezikovna
Izgovarjava matematičnega znaka ‰ – promile ali promil?
Zanima me, kako pravilno izgovorimo 1 ‰. En promil ali en promile.
Jezikovna
Jezikovna
Jezikovne izbire: »obvestilo« ali »sporočilo«
Ko smo v srednji šoli govorili o besedilnih vrstah, smo rekli, da je obvestilo besedilo, v katerem sporočevalec sporoča, da se nekaj dogaja/da se bo zgodilo (torej govori o sedanjosti/prihodnosti). Zanima me, ali sta obvestilo in sporočilo sopomenki ali ne (Ko me pokličejo, vas obvestim/vam sporočim.). V glavi imam, da sporočim uporabimo, ko se govori o preteklem dogodku, npr. Sporočam vam, da je včeraj izginil pes pri sosedu.
Jezikovna
Kaj je jedro in kaj prilastek v zvezi »glavnina padavin«?
V spodnjem stavku me zanima, kaj v osebku predstavlja jedro in kaj prilastek:
- Glavnina padavin je za nami.
Jezikovna
Kako razlikujemo med »popoldne« in »popoldan«?
Besedi popoldan in popoldne. Laična raba med samostalnikom popoldan in prislovom popoldne ne ločuje najbolje, sploh ker se vsiljuje še samostalniška oblika srednjega spola popoldne (torej enaka prislovu). Kaj svetujete?
Jezikovna
Kako sloveniti besedo »wellness«?
Kako sloveniti besedo wellness?
Zasledila sem namreč, da je dostikrat že v uporabi poslovenjena oblika velnes ali pa turizem dobrega počutja. Sama bi besedo uporabljala v magistrskem delu in me zanima, ali je v obliki velnes primerna za uporabo v takšnem besedilu? Poleg tega bi moje delo obravnavalo implementacijo velnes programa na delovnem mestu in zato poimenovanje/prevod kot »turizem dobrega počutja« ne pride v poštev.
Prosim za vaše strokovno mnenje glede rabe besede velnes.
Jezikovna
Merimo »krvni pritisk« ali »pritiske« trikrat na dan?
Če pri istem bolniku merimo krvni pritisk trikrat na dan ... Ali bomo rekli, da smo merili pritisk trikrat na dan, ali da smo merili pritiske trikrat na dan? Katera trditev je pravilna in zakaj?
Jezikovna
Pregibanje polcitatno pisanih tujih imen z opuščajem
Kako zapišemo lastno ime McDonald's v primeru Jedli smo v McDonald'su?
Jezikovna
Rada predlogov ob besedni zvezi s števniškimi prilastki: »2–3 let ali 2–3 leta«?
Zanima me, kako je prav:
- z otroki, starimi 2–3 let ALI
- z otroki, starimi 2–3 leta?
Torej, let ali leta?
Jezikovna
Rodilniška oblika in pridevniška izpeljanka iz prevzetih zemljepisnih imen
Zanimajo me rodilniške oblike in pridevniške izpeljanke (ter utemeljitve) naslednjih zemljepisnih imen, za katera v literaturi in na spletu srečujem različno rabo in nasprotujoča si pojasnila:
- Gradac pri Metliki (čedalje pogosteje srečujem meni tuje "Gradaca"),
- Brod Moravice (v izvirniku Brod Moravica, torej "Brod Moravic" ali kako drugače?),
- Ternopil (v izvirniku Тернополя, torej "Ternopila", "Ternopola", "Ternopilja" ali "Ternopolja"?),
- Kamjanske ("Kamjanskega" po zgledu izvirnika ali, kot ponekod predpisujejo, "Kamjansk"?)
- Čerkasi,
- Čeboksari,
- Jyväskylä.
Popravite me, če sem katero od imen že v vprašanju zapisal napačno. Glede imen na -ль celo v vaši svetovalnici različni odgovori nasprotujejo drug drugemu.
Jezikovna
»Saudova« ali »Savdska« Arabija?
V pravopisnem slovarju 2001 je zapisano ime države Sávdska Arábija, tako tudi v pravopisnem členu 185. V Jezikovni svetovalnici (tudi 12. 12. 2016) ste v odgovoru na vprašanje o zapisu Liechtenstein ali Lihtenštajn, ko se sklicujemo na državo, zapisali:
»V slovenskem jezikovnem prostoru se glede standardizirane oblike zemljepisnih imen posvetujemo s komisijo Vlade Republike Slovenije za zemljepisna imena. Navadno njihove odločitve objavlja Geodetska uprava.«
V teh virih pa je ime države Saudova Arabija: Drago Kladnik in Drago Perko v knjigi Slovenska imena držav, že pred to knjigo v Seznamu tujih zemljepisnih imen v slovenskem jeziku Geodetske uprave Republike Slovenije, tudi v znanstveni monografiji Slovenski eksonimi, pa seveda tudi v razpredelnici slovenskih eksonimov, ki jo pripravljajo slovenski geografi v mednarodni skupini strokovnjakov za tovrstna imena.
Kako se odločiti? Katero obliko upoštevati? Bodo v novem pravopisu upoštevane samo standardizirane oblike zemljepisnih imen?
Uporabljeni viri
- Drago Kladnik in Drago Perko v knjigi Slovenska imena držav (9. 12. 2016),
- Seznam tujih zemljepisnih imen v slovenskem jeziku Geodetske uprave Republike Slovenije (9. 12. 2016), Slovenski eksonimi (9. 12. 2016),
- razpredelnica slovenskih eksonimov, ki jo pripravljajo slovenski geografi v mednarodni skupini strokovnjakov za tovrstna imena: http://ungegn.zrc-sazu.si/ (12. 12. 2016)
Jezikovna
Sedanjik ali pogojnik?
Zanima me, kakšna je razlika med naslednjima dvema stavkoma:
Počasi sem vozil in pazil, da tovor ne zdrsne dol.Počasi sem vozil in pazil, da tovor ne bi zdrsnil dol.
Ali je prva oblika, torej tista s sedanjikom v odvisnem stavku, res bolj slovenska in značilna za lepše izražanje v slovenščini? Ali pa gre le za odtenke in za razliko v pomenu – in dopušča stavek s pogojnikom »več verjetnosti«, da bo tovor zdrsnil dol?
Jezikovna
Si res »na slabem glasu«, če si hripav?
Včasih slišim, da kdo opiše izgubo glasu ali pa močno hripavost z metaforo, da je na slabem glasu. Je to napaka ali drug pomen frazema v zvezi z izgubo dobrega slovesa, spoštovanja?
Jezikovna
Sklanjanje večbesednih angleških imen: »Cross Village«, »Little Traverse« ...
Prosim za pravilno sklanjatev naslednjih imen: Cross Village, Little Traverse, L'Arbre Croche, Castor Island, Grand River, Green Bay.
Jezikovna
Slovenska ustreznica za angleško »counterpart«
Iščem primerno in ustrezno slovensko besedo, ki bi nadomestila angleško različico "counterpart" v naslednjih primerih:
- Male and female are counterparts of love.
- A man can teach men many things, but when women, who are the counterparts of men, look at men, they can feel it strongly and clearly, so they can teach men well.
- Parents want their children to love them, honor them, serve them, care for them, become their counterpart of love as children, and listen to them well.
Jezikovna
Spol kraja »Santa Fe«
Iz radia sem zvedel, da pripravljate novo izdajo Slovenskega pravopisa, zato bi vas rad opozoril na zame problem v sedaj veljavni izdaji SP. Ob geslu Santa Fe (mesto v ZDA in še kje) stoji, da je moškega spola in se sklanja Santa Feja ... Fe v izvirniku španščini je ženskega spola, ženskega spola pa je tudi v slovenskem prevodu: nada, vera, ali morda srednjega: upanje. Ko sem pred kakimi desetimi leti pri svojem poklicnem pisanju naletel na to vprašanje, sem se za razlago, po katerem pravilu bi naj bil Santa Fe moškega spola, obrnil na takratno oddajo Minute za jezik na TV Slovenija. Več kot pol leta so mi obljubljali odgovor, a ga nikoli nisem dobil. Povprašal sem tudi nekaj znanih slovenistov, a mi niso znali pojasniti. Ko sem sam brskal za odgovorom, sem ugotovil, da je enako navajal že pravopis iz leta 1962, zato sumim, da so urejevalci SP 2001 geslo enostavno prepisali. Zato vas prosim, da pri urejanju nove izdaje tega vprašanja ne spregledate! Vesel bom, če mi boste zadevo pojasnili osebno, že pred izdajo nove izdaje SP.
Jezikovna
Vejica ali veznik in pred zadnjo enoto v naštevalnem nizu?
Ali je pravopisno ustrezno, da se ob uporabi vejice pri naštevanju, tudi pred zadnjo našteto stvarjo uporabi vejico namesto veznika in.
Jezikovna
Vejica in veznik »bodisi«
Prijazno vas prosim za pojasnilo, ali se pred zvezo »bodisi da« piše vejica ali ne. Primer:
- Kandidat odda prijavo/,/ bodisi da jo v pdf-formatu pošlje na navedeni naslov/,/ bodisi da jo odda z elektronskim obrazcem.
Kaj pa v tem primeru:
- Mislim, da ne razumete prav mojih besed/,/ ali da jih nočete razumeti.
In še:
- Pričakovali bi ali vašo potrditev zapisanega/,/ ali da nam sporočite, da stvar ni več aktualna.
Jezikovna
Zakaj besede »gramatura« ni v SSKJ
Zanima me, zakaj te besede ni v SSKJ-ju?
Ali obstaja kakšno drugo ime za to fizikalno količino?
Število zadetkov: 45
Dostopnost