Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Jezikovna

Zadetki iskanja

Jezikovna
Pregibanje polcitatno pisanih tujih imen z opuščajem

Kako zapišemo lastno ime McDonald's v primeru Jedli smo v McDonald'su?

Jezikovna
Pridevnik iz zgodovinskega naselbinskega imena »Edo« (danes Tokio)

Kako bi pravilno tvorili pridevnik iz nekdanjega imena za Tokio "Edo". Predvsem ko gre za poimenovanje določenega obdobja v japonski zgodovini, ki se navezuje nanj (an. "the Edo period").

Bi lahko uporabili zgled Toledo-toledski? Je dopustno reči "v času Eda"? Je dopustno zapisati "v času/obdobju Edo," kot zasledimo recimo v članku na naslovu https://sl.wikipedia.org/wiki/Zgodovina_Japonske.

Jezikovna
Rada predlogov ob besedni zvezi s števniškimi prilastki: »2–3 let ali 2–3 leta«?

Zanima me, kako je prav:

  • z otroki, starimi 2–3 let ALI
  • z otroki, starimi 2–3 leta?

Torej, let ali leta?

Jezikovna
Rana ura (ločilo?) zlata ura

Katero ločilo je pravilno med obema besednima zvezama v tem pregovoru? V rabi opažam predvsem vejico in pomišljaj, redkeje pa tudi vezaj. Kaj menite?

Jezikovna
Rodilniška oblika in pridevniška izpeljanka iz prevzetih zemljepisnih imen

Zanimajo me rodilniške oblike in pridevniške izpeljanke (ter utemeljitve) naslednjih zemljepisnih imen, za katera v literaturi in na spletu srečujem različno rabo in nasprotujoča si pojasnila:

  • Gradac pri Metliki (čedalje pogosteje srečujem meni tuje "Gradaca"),
  • Brod Moravice (v izvirniku Brod Moravica, torej "Brod Moravic" ali kako drugače?),
  • Ternopil (v izvirniku Тернополя, torej "Ternopila", "Ternopola", "Ternopilja" ali "Ternopolja"?),
  • Kamjanske ("Kamjanskega" po zgledu izvirnika ali, kot ponekod predpisujejo, "Kamjansk"?)
  • Čerkasi,
  • Čeboksari,
  • Jyväskylä.

Popravite me, če sem katero od imen že v vprašanju zapisal napačno. Glede imen na -ль celo v vaši svetovalnici različni odgovori nasprotujejo drug drugemu.

Jezikovna
»Saudova« ali »Savdska« Arabija?

V pravopisnem slovarju 2001 je zapisano ime države Sávdska Arábija, tako tudi v pravopisnem členu 185. V Jezikovni svetovalnici (tudi 12. 12. 2016) ste v odgovoru na vprašanje o zapisu Liechtenstein ali Lihtenštajn, ko se sklicujemo na državo, zapisali:

»V slovenskem jezikovnem prostoru se glede standardizirane oblike zemljepisnih imen posvetujemo s komisijo Vlade Republike Slovenije za zemljepisna imena. Navadno njihove odločitve objavlja Geodetska uprava.«

V teh virih pa je ime države Saudova Arabija: Drago Kladnik in Drago Perko v knjigi Slovenska imena držav, že pred to knjigo v Seznamu tujih zemljepisnih imen v slovenskem jeziku Geodetske uprave Republike Slovenije, tudi v znanstveni monografiji Slovenski eksonimi, pa seveda tudi v razpredelnici slovenskih eksonimov, ki jo pripravljajo slovenski geografi v mednarodni skupini strokovnjakov za tovrstna imena.

Kako se odločiti? Katero obliko upoštevati? Bodo v novem pravopisu upoštevane samo standardizirane oblike zemljepisnih imen?

Uporabljeni viri

Jezikovna
Sedanjik ali pogojnik?

Zanima me, kakšna je razlika med naslednjima dvema stavkoma:

Počasi sem vozil in pazil, da tovor ne zdrsne dol.Počasi sem vozil in pazil, da tovor ne bi zdrsnil dol.

Ali je prva oblika, torej tista s sedanjikom v odvisnem stavku, res bolj slovenska in značilna za lepše izražanje v slovenščini? Ali pa gre le za odtenke in za razliko v pomenu – in dopušča stavek s pogojnikom »več verjetnosti«, da bo tovor zdrsnil dol?

Jezikovna
Si res »na slabem glasu«, če si hripav?

Včasih slišim, da kdo opiše izgubo glasu ali pa močno hripavost z metaforo, da je na slabem glasu. Je to napaka ali drug pomen frazema v zvezi z izgubo dobrega slovesa, spoštovanja?

Jezikovna
Sklanjanje večbesednih angleških imen: »Cross Village«, »Little Traverse« ...

Prosim za pravilno sklanjatev naslednjih imen: Cross Village, Little Traverse, L'Arbre Croche, Castor Island, Grand River, Green Bay.

Jezikovna
Slovenska ustreznica za angleško »counterpart«

Iščem primerno in ustrezno slovensko besedo, ki bi nadomestila angleško različico "counterpart" v naslednjih primerih:

  • Male and female are counterparts of love.
  • A man can teach men many things, but when women, who are the counterparts of men, look at men, they can feel it strongly and clearly, so they can teach men well.
  • Parents want their children to love them, honor them, serve them, care for them, become their counterpart of love as children, and listen to them well.

Jezikovna
Spol kraja »Santa Fe«

Iz radia sem zvedel, da pripravljate novo izdajo Slovenskega pravopisa, zato bi vas rad opozoril na zame problem v sedaj veljavni izdaji SP. Ob geslu Santa Fe (mesto v ZDA in še kje) stoji, da je moškega spola in se sklanja Santa Feja ... Fe v izvirniku španščini je ženskega spola, ženskega spola pa je tudi v slovenskem prevodu: nada, vera, ali morda srednjega: upanje. Ko sem pred kakimi desetimi leti pri svojem poklicnem pisanju naletel na to vprašanje, sem se za razlago, po katerem pravilu bi naj bil Santa Fe moškega spola, obrnil na takratno oddajo Minute za jezik na TV Slovenija. Več kot pol leta so mi obljubljali odgovor, a ga nikoli nisem dobil. Povprašal sem tudi nekaj znanih slovenistov, a mi niso znali pojasniti. Ko sem sam brskal za odgovorom, sem ugotovil, da je enako navajal že pravopis iz leta 1962, zato sumim, da so urejevalci SP 2001 geslo enostavno prepisali. Zato vas prosim, da pri urejanju nove izdaje tega vprašanja ne spregledate! Vesel bom, če mi boste zadevo pojasnili osebno, že pred izdajo nove izdaje SP.

Jezikovna
Ujemanje in zveza »dobrega pol milijona«

Kako je prav: dobrega/dobrih pol milijona evrov?

Jezikovna
Ujemanje v stavku: sestavljeni osebek različnih spolov

Zanima me, če je naslednji stavek v celoti pravilen: Uprava za varno hrano je po razkritju, da slovenski branjevci kupujejo sadje in zelenjavo na tržaški veletržnici ter jo v Sloveniji prodajajo kot domačo, v soboto opravila 12 pregledov.

Zmotil me je tale del: ... ter jo prodajajo kot domačo (jaz bi napisala JU, če sta sadje in zelenjava, vendar potem ne vem, če je prav kot domačo, ker se to nanaša le na zelenjavo). Res prosim za napotek, kako pisati v takih primerih, ko imamo samostalnika različnih spolov (sadje in zelenjava), ker me bega vezava.

Podobno je še pri dveh stavkih:

... razširili na prodajo doma pridelane zelenjave in sadja.

... že več kot pol leta ponujajo svežo sezonsko zelenjavo in sadje svojih članov.

Je to prav ali bi moral napisati doma pridelanih zelenjave in sadja, čeprav se sliši čudno? Ali je to mogoče že hiperkorektura?

Najlepša hvala za odgovor!

Jezikovna
Vejica ali veznik in pred zadnjo enoto v naštevalnem nizu?

Ali je pravopisno ustrezno, da se ob uporabi vejice pri naštevanju, tudi pred zadnjo našteto stvarjo uporabi vejico namesto veznika in.

Jezikovna
Vejica in veznik »bodisi«

Prijazno vas prosim za pojasnilo, ali se pred zvezo »bodisi da« piše vejica ali ne. Primer:

  • Kandidat odda prijavo/,/ bodisi da jo v pdf-formatu pošlje na navedeni naslov/,/ bodisi da jo odda z elektronskim obrazcem.

Kaj pa v tem primeru:

  • Mislim, da ne razumete prav mojih besed/,/ ali da jih nočete razumeti.

In še:

  • Pričakovali bi ali vašo potrditev zapisanega/,/ ali da nam sporočite, da stvar ni več aktualna.

Jezikovna
Vsaka/vsake/vsakega pol leta

Prijava je možna vsake/vsakega/vsaka pol leta?

Kaj je prav? Giga fida navaja vsake pol leta in vsakega pol leta kot najpogosteje uporabljeni varianti. Zanima me slovnična utemeljitev.

Po posluhu se mi (Celjanu) najbolje sliši vsaka pol leta in zdi se mi, da tako govorimo na Celjskem. Glede na ujemanje končnic, se mi to zdi smiselna raba: vsakO letO, vsakI dve letI, vsakA tri letA ... vsakA pol letA ...

Ali torej obstaja slovnični predpis ali pa moramo slediti rabi (giga fida), kjer pa mogoče prevladajo druge regionalne variante? Ali je potem »celjska« manj merodajna?

Jezikovna
Zakaj besede »gramatura« ni v SSKJ

Zanima me, zakaj te besede ni v SSKJ-ju?

Ali obstaja kakšno drugo ime za to fizikalno količino?

Jezikovna
Zakaj ne »kovib«?

Pred kratkim ste priznali kovid. Lahko bi rekel: "No, končno!" In dodal: "A zakaj le na pol?"

Namreč, sam že od vsega začetka zavračam smešni COVID, Covid ali covid (če odmislimo še 19) in pišem dosledno le kovib. Kajti če ste zdaj corono vendarle prevedli v korono, bi se spodobilo, da še disease prevedete v bolezen in da zaradi tega priporočite pisavo kovib namesto kovid. Je kakšna ovira?

Jezikovna
Zakaj razlike: »saint-« in »san-« in »sen-«?

Zanima me, kako to, da se besedica Saint v poslovenjenih izrazih zapisuje kar na tri različne načine: saintsimonist, sanpavlija, senžermenski.

Jezikovna
Zapis besede »Poljud«

Kako se piše poljud (po očetu Jud, po materi Slovenec)? Morda tako kot Neslovenec? Beseda je nastala v povezavi z romanom Čudežni Feliks.

Število zadetkov: 45