Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Pleteršnik
pobíti, -bȋjem, vb. pf. 1) zusammenschlagen, zusammenhauen; toča je pri nas vse pobila; okna komu p.; — niederhauen, todtschlagen; okuženo živino p.; vse sovražnike p.; — ceno p., den Preis herabsetzen, Cig. (T.); p. vrednost denarja (devalvieren), Cig. (T.); — p. dolg, eine Schuld abstoßen, Cig.; — refutieren, widerlegen: p. kaj, C., Z.; abtrumpfen: p. koga, Cig.; dokaz p., einen Beweis entkräften, Cig., Jan.; — p. s karto, abstechen, Cig.; — entmuthigen, entherzigen; ta nesreča ga je zelo pobila; pobit, niedergeschlagen, traurig; — 2) anschlagen, aufschlagen; pobito sadje, angeschlagenes Obst, Cig.; ves pobit je (voll Contusionen); p. si glavo; pobiti se, sich an-, aufschlagen; pala je in se nekoliko pobila; — 3) p. se, sich schlagen, die Schlacht liefern, Cig.
Pleteršnik
poklátiti, -im, vb. pf. 1) allmählich oder nach einander herabschlagen; sadje p. z drevja; — zusammenschlagen, verwüsten, C.; toča je vse poklatila, jvzhŠt.; — 2) ein wenig herabschlagen; poklati, da katera hruška z drevesa pade, jvzhŠt.
Pleteršnik
pokončáti, -ȃm, vb. pf. vernichten, vertilgen; ogenj z nebes je mesto pokončal; vse je pokončano, alles ist verwüstet, verheert; toča je ves pridelek pokončala; mrčes se da p.; to ga je pokončalo, das hat ihm den Hals gebrochen, Cig.
Pleteršnik
pomlátiti, -im, vb. pf. 1) aufdreschen, ausdreschen: pomlatili smo, wir haben alles aufgedroschen; — 2) ein wenig dreschen; — 3) nachdreschen, Cig.; — 4) niederdreschen, niederschlagen: toča je žito pomlatila.
Pleteršnik
potółči, -tółčem, vb. pf. 1) niederschlagen, zerschlagen; toča je žito, vsa okna potolkla; sovražnika p., den Feind aufs Haupt schlagen; — ves potolčen je prišel domov (ganz zerschlagen); — 2) beklopfen, behämmern; kamen p.; — 3) ein wenig anschlagen, klopfen, pochen.
Pleteršnik
potrúpati, -pam, -pljem, vb. pf. zertrümmern, zerschlagen: toča je vse potrupala, BlKr.; — = pojesti; (prim. potrupčen).
Pleteršnik
prebíjati, -am, vb. impf. ad prebiti; 1) durchschlagen; železo p.; toča prebija, es hagelt durch, Cig.; — brada ga že prebija (er bekommt schon den Bart), pa še nima pameti, Cig.; — p. na dvoje, entzweischlagen, Cig., Jan.; — 2) aufheben: eno drugo prebija, eines hebt das andere auf, Cig.; — compensieren, Cig. (T.), DZ.; p. dolg za dolg, Cig. (T.); — 3) = prebivati 1), ertragen: tak si, da te ni prebijati, Jurč.
Pleteršnik
sklẹ́stiti 2., -im, vb. pf. zusammenschlagen: toča je vse sklestila; — s. komu kosti, Cig.
Pleteršnik
sǫ́drag, m. = sodra 1), Erj. (Torb.), (sodrah) Ig (Dol.); ("iz: sograd, hs. sugradica, kar ni zadosti debelo, da bi bil grad, t. j. toča", Cv.).
Pleteršnik
šȋška, f. 1) der Gallapfel: hrastova, cerova š.; ni šiške vredno, Trub.; — = skipek, die Knopper, C., Kras, BlKr.; toča, rogljata kakor šiške, LjZv.; — 2) der Knöchel, Goriška ok.-Erj. (Torb.), Štrek.; — 3) der Drischelstielknopf, C.; — eine runde Erhöhung (Buckel), Cig.; — die Lehre am Seilerzeug, Cig.; — 4) die Pfanne (mech.), Cig. (T.); die Zapfenpfanne, das Zapfenloch bei der Welle, V.-Cig.; v šiški, ki je v polico vdolbena, vrti se po koncu stoječi železni drog, ki gornji mlinski kamen nosi, Ig (Dol.), jvzhŠt.; — die Gelenkpfanne, Mur., V.-Cig.; — 5) das weibliche Glied, Notr.; — 6) das Knopfloch, C.; — die Schlinge, die Masche, C.; — das Öhr am Knopf, C.; — 7) die Wassernuss (nux aquatica), Ponikva (Št.)-Pjk. (Črt.).
Pleteršnik
šklopotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = klopotati, rasseln, schlottern, schepern, Z.; toča je šklopotala, SlN.
Pleteršnik
tōca, f. 1) = mlad pes, das Hündchen (od it. tozzo, adj. dick und kurz, klein), Solkan-Erj. (Torb.); — 2) = mačka, toća Rez.-C.
Pleteršnik
tòč, tǫ́ča, m. der Schub der Kugel im Kegelspiel, V.-Cig., Jan.
Pleteršnik
tǫ́ča, f. der Hagel; — toča gre, es hagelt.
Prekmurski
tòča -e ž toča: Grando Tocsa KMS 1780, A7; Tocsa Köeſö KM 1790, 92(a); Ogen tocsa KŠ 1754, 177; i vcsinyene ſzo bliſzkajncze i velika tocsa KŠ 1771, 787; Da ploha ino tocsa, Naſe polé kole mocsa BKM 1789, 351; ino sou (Atila) kak naj hujsa tocsa KOJ 1848, 4; Gda je nyi 'zivino pobio z tocsôv TA 1848, 64
Celotno geslo Pohlin
toča [tọ́ča] samostalnik ženskega spola

toča

Svetokriški
toča -e ž toča: tozha im. ed. vaſhe vinograde vam pobye ǀ Vy dobru veiſte, de nej bilu tozhe rod. ed. slane ǀ poshle tozho tož. ed., katera vſe nijve, inu vinograde pobije ǀ s' ſnegam, inu tozho or. ed. ǀ kadar je hotel s'tozho or. ed. vus Egypt shtrajfat
Besedje16
točabije gl. biti 1, toča ♦ P: 1 (MTh 1603)
Besedje16
točagre gl. iti, toča ♦ P: 1 (MTh 1603)
Pleteršnik
tǫ̑čar 1., -rja, m. tisti, komur je toča pobila, LjZv., Dol.
Število zadetkov: 57