Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > eSSKJ

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
razkáčiti razkáčim dovršni glagol [raskáčiti]
    1. ekspresivno zelo razjeziti, razburiti
    2. v obliki razkačiti se, ekspresivno zelo se razjeziti, razburiti
ETIMOLOGIJA: iz *kačiti ‛dvigati se, skakati’ (sorodno s ↑skakati), glej ↑kača
Celotno geslo eSSKJ
duhovít duhovíta duhovíto pridevnik [duhovít]
    1. ki se zna izražati, ravnati domiselno in šaljivo
      1.1. ki kaže, izraža domiselnost in šaljivost
    2. ki je zasnovan, izveden domiselno, kreativno
ETIMOLOGIJA: ↑duh
Celotno geslo eSSKJ
populáren populárna populárno pridevnik [populárən]
    1. ki je znan, priljubljen pri razmeroma veliko ljudeh
      1.1. ki ustreza željam, zahtevam razmeroma veliko ljudi
    2. ki je razumljiv, dostopen razmeroma veliko ljudem
STALNE ZVEZE: popularna glasba, popularna godba
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. populär iz frc. populaire < lat. populāris ‛ljudski’ iz lat. populus ‛ljudstvo’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
kònj kônja samostalnik moškega spola [kòn kônja]
    1. večja domača žival z dolgo grivo in dolgim repom; primerjaj lat. Equus caballus
    2. podoba, predmet, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom
    3. igrača, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom; SINONIMI: konjiček
    4. šahovska figura, ki se premika za dve polji naprej v kateri koli pravokotni smeri in eno polje vstran; SINONIMI: skakač
    5. telovadno orodje za gimnastične vaje z oblazinjenim kvadrastim zgornjim delom, navadno z ročaji
    6. znamenje kitajskega horoskopa med kačo in kozo
    7. manj formalno nestandardna merska enota za izražanje moči motorja, približno 0,74 kW; SINONIMI: manj formalno, ekspresivno konjič, manj formalno, ekspresivno konjiček
STALNE ZVEZE: andaluzijski konj, angleški konj, arabski konj, hladnokrvni konj, islandski konj, kraški konj, lipicanski konj, mongolski konj, nilski konj, polnokrvni konj, posavski konj, povodni konj, toplokrvni konj, trojanski konj
FRAZEOLOGIJA: biti na konju, biti vlečni konj (česa), delovni konj, garati kot konj, jekleni konj, kot fijakarski konj, močan kot konj, mrtev konj, paradni konj, potiti se kot konj, presedlati s konja na osla, princ na belem konju, refleks crknjenega konja, staviti na napačnega konja, staviti na pravega konja, trojanski konj, ustaviti konje, zajahati (kakšnega) konja (česa), Beseda ni konj., Elizabeta na belem konju prijezdi., Podarjenemu konju se ne gleda v zobe., Ustavite konje!, Za dobrim konjem se vedno praši., Zmagovalnega konja se ne menja.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kon'ь, hrv., srb. kȍnj, rus. kónь, češ. kůň < pslov. *kon'ь, verjetno iz ide. *kábō(n) kot lat. cabō, sorodno lat. caballus, prvotno ‛skopljen konj, delovni konj’, gr. kabállēs ‛delovni konj’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
banálen banálna banálno pridevnik [banálən]
    1. ki se zaradi vsakdanjosti, predvidljivosti, enostavnosti zdi nepomemben, nevreden pozornosti
      1.1. ki se zaradi predvidljivosti, poenostavljenosti, neizvirnosti zdi nekvaliteten, nezadosten, neutemeljen
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. banal) iz frc. banal, prvotno ‛vsakdanji, normalen’ < ‛ki se nanaša na lokalne zadeve’, iz ban ‛sodno okrožje’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
vitamín vitamína samostalnik moškega spola [vitamín]
    organska snov, ki jo telo v majhnih količinah potrebuje za različne presnovne procese in pozitivno vpliva na delovanje organizma
STALNE ZVEZE: A vitamin, B vitamin, C vitamin, D vitamin, E vitamin, K vitamin, vitamin A, vitamin B, vitamin B1, vitamin B2, vitamin B3, vitamin B5, vitamin B6, vitamin B12, vitamin C, vitamin D, vitamin D3, vitamin E, vitamin F, vitamin H, vitamin K
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Vitamin in angl. vitamin) iz lat. vīta ‛življenje’ + ↑(a)min - več ...
Celotno geslo eSSKJ
počístiti počístim dovršni glagol [počístiti]
    1. narediti, povzročiti, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: očistiti
      1.1. narediti, povzročiti, da je kaj brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh; SINONIMI: očistiti
FRAZEOLOGIJA: počistiti Avgijev hlev, počistiti mizo, počistiti pajčevino, počistiti slačilnico, počistiti pred svojim pragom, počistiti svoje podstrešje
ETIMOLOGIJA: ↑čistiti
Celotno geslo eSSKJ
podedováti podedújem in podédovati podédujem dovršni glagol [podedováti] in [podédovati]
    1. dobiti premoženje v last po umrlem, zlasti sorodniku
    2. dobiti, prevzeti od staršev, prednikov kako telesno, duševno lastnost, nagnjenje
    3. ekspresivno dobiti, prevzeti od predhodnikov
ETIMOLOGIJA: ↑dedovati
Celotno geslo eSSKJ
amortizírati amortizíram nedovršni in dovršni glagol [amortizírati]
    1. blažiti sunke, nihanje ob premikanju česa
    2. ekspresivno zmanjševati posledice neprijetne situacije
    3. iz financ in računovodstva postopno zmanjševati vrednost osnovnih sredstev v procesu njihove uporabe
      3.1. iz financ in računovodstva postopno odpisovati vrednost osnovnih sredstev
    4. v obliki amortizirati se dajati rezultate, donos, ki nadomesti strošek investicije
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. amortisieren iz frc. amortir, prvotno ‛omrtviti’ < vulglat. *admortīre iz lat. mors ‛smrt’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
klékljati klékljam nedovršni glagol [klékljati]
    izdelovati čipke s prepletanjem niti na več parih klekljev
ETIMOLOGIJA: verjetno iz imitativnega pslov. korena *klęk-, prim. srb. klȅčati ‛štikati, vesti, tkati brez čolnička’, ukr. kljačáty ‛plesti plot’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
léctarski léctarska léctarsko pridevnik [léctarski] ETIMOLOGIJA: ↑lectar
Celotno geslo eSSKJ
reciklírati reciklíram nedovršni in dovršni glagol [reciklírati]
    1. ponovno uporabljati, predelovati odpadno snov, material za proizvodnjo novih stvari
    2. ekspresivno ponovno uporabljati, predelovati, aktualizirati kaj
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. rezyklieren) iz angl. recycle iz lat. re.. ‛ponovno, spet, nazaj, proti’ + cycle ‛krožiti’
Celotno geslo eSSKJ
gígabájtni gígabájtna gígabájtno pridevnik [gígabájtni]
    1. ki lahko shrani (vsaj) en gigabajt podatkov
      1.1. del pridevniške zloženke v obliki n-gigabajtni ki je v zvezi z določenim številom gigabajtov
ETIMOLOGIJA: ↑gigabajt
Celotno geslo eSSKJ
léctov léctova léctovo pridevnik [léctou̯ léctova léctovo] ETIMOLOGIJA: ↑lect
Celotno geslo eSSKJ
inhalírati inhalíram nedovršni in dovršni glagol [inhalírati]
    1. vnašati, zajemati vodne hlape, zdravila, zdravilne učinkovine v dihala
    2. vnašati, zajemati kaj v pljuča, zlasti dim pri kajenju
    3. ekspresivno s čutili intenzivno sprejemati, izkušati
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. inhalieren iz lat. inhālāre, iz in ‛v’ + hālāre ‛dihati’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
kódrati kódram nedovršni glagol [kódrati]
    1. delati, oblikovati kodre
      1.1. navadno ekspresivno delati, povzročati, da se kaj oblikuje tako, da spominja na kodre, postaja valovito, nagubano
    2. v obliki kodrati se dobivati obliko kodrov, postajati kodrast
      2.1. v obliki kodrati se, navadno ekspresivno oblikovati se tako, da spominja na kodre, postajati valovit, naguban
FRAZEOLOGIJA: kodrati možgane (komu), kodrati živce komu
ETIMOLOGIJA: ↑koder
Celotno geslo eSSKJ
psováti psújem nedovršni glagol [psováti]
    1. izrekati žaljive besede komu zaradi jeze nad njim, navadno v afektu
      1.1. kritizirati kaj na žaljiv, neprimeren način
ETIMOLOGIJA: = cslov. pьsovati hrv., srb. psòvati, nar. rus. psovátь ‛kvariti’, star. češ. psouti ‛psovati’, verjetno iz ↑pes - več ...
Celotno geslo eSSKJ
rímati rímam nedovršni glagol [rímati]
    1. povezovati besede tako, da tvorijo rimo
    2. v obliki rimati se biti povezan z rimo
    3. v obliki rimati se, ekspresivno ujemati se, dobro se dopolnjevati s čim
    4. manj formalno ustvarjati, izvajati raperska, hiphopovska besedila, glasbo
ETIMOLOGIJA: ↑rima
Celotno geslo eSSKJ
žlampáti žlampám nedovršni glagol [žlampáti]
    1. neformalno, navadno ekspresivno piti, navadno hlastno, glasno, v velikih požirkih ali količinah
      1.1. neformalno, ekspresivno piti sploh, zlasti alkohol
ETIMOLOGIJA: verjetno prevzeto iz nem. schlampen ‛cmokaje jesti; piti tako, da se sliši’ in ‛mahedrati’, iz Schlampe ‛neurejena ženska, cipa’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
kvákati kvákam nedovršni glagol [kvákati]
    1. oglašati se z nizkimi, odsekanimi, enakomernimi glasovi, značilnimi za žabo
    2. slabšalno govoriti, zlasti prekomerno, nesmiselno in po nepotrebnem
    3. slabšalno govoriti v pogovornem jeziku Ljubljane in njene okolice
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. kvákati, rus. kvákatь, češ. kvákat < pslov. *kvakati, iz onomatopeje kvak, ki posnema glas žabe - več ...
Število zadetkov: 543