navadno slabšalno kdo/kaj preračunljivo upravljati s kom/čim
/Spretno/ manipulira s starši.
/Spretno/ manipulira s starši.
Zadetki iskanja
Celotno geslo
Vezljivostni G
manipulírati z/s -am z/s nedovršni glagol, glagol ravnanja
Celotno geslo
Vezljivostni G
navíjati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj nameščati kaj
Niti in žice /trdno/ navijajo (v/na klobčič).
Niti in žice /trdno/ navijajo (v/na klobčič).
2.
kdo/kaj delati prožno kaj
Ure so navijali /ročno/.
Ure so navijali /ročno/.
3.
knjižno pogovorno kdo/kaj uporabljati kaj
Navija radio/, da kar hrešči/.
Navija radio/, da kar hrešči/.
4.
v zvezi s cena, čustvenostno kdo/kaj delati višje, večje kaj
/Brezobzirno/ navijajo cene.
/Brezobzirno/ navijajo cene.
5.
čustvenostno kdo/kaj vršiti silo na koga
Navijala ga je/, da je na koncu vse povedal/.
Navijala ga je/, da je na koncu vse povedal/.
6.
čustvenostno kdo/kaj spretno voditi, upravljati koga
/Zvito/ navija svojega šefa.
/Zvito/ navija svojega šefa.
7.
čustvenostno, preneseno kdo/kaj spretno voditi, upravljati kaj
/Kar že iz navade/ je (otrokom) navijal ušesa, kot je navijal budilko.
/Kar že iz navade/ je (otrokom) navijal ušesa, kot je navijal budilko.
Celotno geslo
Vezljivostni G
oskrbováti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja
5.
v posplošenem pomenu kdo/kaj upravljati koga/kaj
Bolnika so /vsakodnevno/ oskrbovali na domu.
Bolnika so /vsakodnevno/ oskrbovali na domu.
6.
neobčevalno knjižno, v posplošenem pomenu kdo/kaj dostavljati, pošiljati komu/čemu koga/kaj
Ženi in otrokom je /redno/ oskrboval denar in sploh solidno preživnino.
Ženi in otrokom je /redno/ oskrboval denar in sploh solidno preživnino.
Celotno geslo
Vezljivostni G
peljáti péljem tudi -ám nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj s prevoznim sredstvom spravljati koga/kaj od—do/iz/s koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v/skozi/čez kaj / po/na čem / za/med/nad/pod kom/čim / kod / kam
Tujo delegacijo so (s posebnim diplomatskim spremstvom) peljali v mesto.
Tujo delegacijo so (s posebnim diplomatskim spremstvom) peljali v mesto.
2.
kdo/kaj s prevoznim sredstvom premikati se od—do/iz/s koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v/skozi/čez kaj / po/na čem / za/med/nad/pod kom/čim / kod / kam
/Po levi/ je peljal skozi križišče.
/Po levi/ je peljal skozi križišče.
3.
knjižno pogovorno kaj biti speljan od—do/iz/mimo koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / za/med/nad/pod kom/čim / kam / kod
Cesta (nas) pelje mimo šole.
Cesta (nas) pelje mimo šole.
4.
čustvenostno, preneseno kdo/kaj ciljno upravljati koga/kaj od—do/iz/s koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / za/med/nad/pod kom/čim / kam / kod
Pisec pelje bralca skozi zgodovino teh krajev.
Pisec pelje bralca skozi zgodovino teh krajev.
5.
preneseno kaj delati, povzročati od—do/iz/s koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / za/med/nad/pod kom/čim / kam / kod
Delo pelje do uspeha.
Delo pelje do uspeha.
Celotno geslo
Vezljivostni G
ravnáti se po -ám se po nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj delati po kom/čem
Zmeraj se je ravnal po drugih.
Zmeraj se je ravnal po drugih.
2.
kdo/kaj delati po čem
Ravna se po navodilih.
Ravna se po navodilih.
Celotno geslo
Vezljivostni G
ravnáti z/s -ám z/s nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj upravljati s kom/čim
Naučil se je ravnati s kompasom.
Naučil se je ravnati s kompasom.
Celotno geslo
Vezljivostni G
razpolágati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti možnost upravljati s kom/čim
Le redki še razpolagajo z družbenimi sredstvi.
Le redki še razpolagajo z družbenimi sredstvi.
Celotno geslo
Vezljivostni G
valíti1 -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj upravljati koga/kaj
Valil je sode (iz kleti in v klet).
Valil je sode (iz kleti in v klet).
2.
kdo/kaj s silo prelagati kaj komu/čemu /na koga/kaj
Vso krivdo za neuspeh je valil na sodelavce.
Vso krivdo za neuspeh je valil na sodelavce.
Celotno geslo
Vezljivostni G
vozíti vózim nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj s premikanjem upravljati kaj / koliko od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v/skozi/čez kaj / po/na čem / kod / kam
Otrok že zna voziti kolo.
Otrok že zna voziti kolo.
2.
kdo/kaj s prevoznim sredstvom spravljati koga/kaj od—do koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v/skozi/čez kaj / po/na čem / kod / kam
Delegacije so (z avtomobili) vozili od letališča do mesta in nazaj.
Delegacije so (z avtomobili) vozili od letališča do mesta in nazaj.
3.
kaj redno premikati se od—do/iz/mimo koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Trajekt /vsakodnevno/ vozi čez reko.
Trajekt /vsakodnevno/ vozi čez reko.
4.
kdo/kaj navadno premikati koga/kaj s kom/čim
Kurilno olje vozijo s težkimi cisternami.
Kurilno olje vozijo s težkimi cisternami.
5.
knjižno pogovorno kdo/kaj biti s kom/čim
Z ženo /lepo/ vozita.
Z ženo /lepo/ vozita.
6.
iz avtomobilizma kdo/kaj premikati se
Vozil je /v tretji/.
Vozil je /v tretji/.
Celotno geslo
Vezljivostni G
zíbati tudi zibáti -ljem in -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj spravljati koga/kaj v gibanje
V naročju je zibala otroka.
V naročju je zibala otroka.
1.1.
kdo/kaj upravljati svoj del
Plesalci zibajo le boke.
Plesalci zibajo le boke.
2.
kdo/kaj spravljati koga/kaj v gibanje
Iz nagajivosti (mu) je zibal lestev.
Iz nagajivosti (mu) je zibal lestev.
Celotno geslo
Vezljivostni G
báviti se z/s -im se z/s nedovršni glagol, glagol ravnanja
v posplošenem pomenu kdo/kaj ukvarjati se s kom/čim
/Zaradi veselja in z veliko prizadevnostjo/ se bavi z mladino.
/Zaradi veselja in z veliko prizadevnostjo/ se bavi z mladino.
Celotno geslo
Vezljivostni G
gospodáriti nad -im nad nedovršni glagol, glagol ravnanja
v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti, izvajati oblast nad kom/čim
Žena /popolnoma/ gospodari nad njim.
Žena /popolnoma/ gospodari nad njim.
Celotno geslo
Vezljivostni G
kaplanováti -újem nedovršni glagol, glagol upravljanja
kdo/kaj delovati kot kaplan
Kaplanoval je (v različnih krajih).
Kaplanoval je (v različnih krajih).
Celotno geslo
Vezljivostni G
kolobáriti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, glagol (procesnega/dogodkovnega) premikanja, čustvenostno
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj krožno premikati se, gibati se mimo/od—do/iz/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/med/za kom/čim / kod / od/do kod / kje
Nad glavo je /čudno in skoraj zastrašujoče/ kolobaril /z rokami/.
Nad glavo je /čudno in skoraj zastrašujoče/ kolobaril /z rokami/.
2.
iz agronomije kdo/kaj sistematično, v določenem zaporedju upravljati, ravnati
Kmetje so spet začeli kolobariti.
Kmetje so spet začeli kolobariti.
Celotno geslo
Vezljivostni G
kraljeváti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti kralj, vladati kot kralj
Dolga leta je (v tej deželi) kraljevala znana dinastija.
Dolga leta je (v tej deželi) kraljevala znana dinastija.
2.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj opaženo stati, nahajati se
(Nad mestom na hribu) kraljuje še zelo ohranjen grad.
(Nad mestom na hribu) kraljuje še zelo ohranjen grad.
Celotno geslo
Vezljivostni G
krotíti -ím nedovršni glagol, glagol upravljanja, navadno čustvenostno
kdo/kaj obvladovati koga/kaj
(V napadu) je krotil napadalca.
(V napadu) je krotil napadalca.
Celotno geslo
Vezljivostni G
níhati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj spravljati koga/kaj v gibanje
/Enakomerno/ si je nihala čop las.
/Enakomerno/ si je nihala čop las.
2.
kdo/kaj zibajoč nahajati se
Čoln niha (ob pomolu).
Čoln niha (ob pomolu).
3.
kdo/kaj zaradi neodločnosti spreminjati se v/na/po/pri kom/čem / pod/nad/med kom/čim / kje / kod
Že nekaj časa niha med ženo in ljubico.
Že nekaj časa niha med ženo in ljubico.
4.
iz elektrotehnike kaj periodično spreminjati se
(Na tem področju) električni tok niha.
(Na tem področju) električni tok niha.
Celotno geslo
Vezljivostni G
obdržáti -ím dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj za določen čas obvladati, zadržati koga/kaj v/na/pri/ob kom/čem / pod/nad/med/pred kom/čim / kje / kdaj
/Komaj/ je obdržal tram pokonci.
/Komaj/ je obdržal tram pokonci.
2.
kdo/kaj kljub nasprotnim silam obvladati, zadržati koga/kaj čez/skozi kaj / v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj
Potrošnjo so obdržali v mejah realnih možnosti.
Potrošnjo so obdržali v mejah realnih možnosti.
3.
kdo/kaj ne prenehati imeti koga/kaj
Poleg goveje živine bo obdržal še ovce in koze.
Poleg goveje živine bo obdržal še ovce in koze.
4.
kdo/kaj s svojo voljo, vplivom zadržati si koga/kaj
Obdržali so ga (v bolnici).
Obdržali so ga (v bolnici).
5.
v posplošenem pomenu kdo/kaj ne prenehati uporabljati kaj
Obdržali so gostilno in obrt.
Obdržali so gostilno in obrt.
6.
v posplošenem pomenu kdo/kaj obvarovati koga/kaj
/Kljub razmeram/ je obdržal posestvo.
/Kljub razmeram/ je obdržal posestvo.
7.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj ohraniti kaj v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim 'stanje, lastnost'
Ljudi so obdržali pri volji.
Ljudi so obdržali pri volji.
8.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj ohraniti kaj 'stanje, lastnost'
Vrvohodec je obdržal ravnotežje.
Vrvohodec je obdržal ravnotežje.
9.
v zvezi obdržati v glavi, v spominu, v oslabljenem pomenu kdo/kaj ohraniti koga/kaj v/na/pri čem / pod/nad/med/pred čim 'stanje, lastnost'
Vseh telefonskih številk ne more obdržati v glavi.
Vseh telefonskih številk ne more obdržati v glavi.
10.
v zvezi obdržati zase, v sebi, v oslabljenem pomenu kdo/kaj ohraniti koga/kaj za koga/kaj / v kom/čem 'stanje, lastnost'
Poslovne skrivnosti je obdržala zase.
Poslovne skrivnosti je obdržala zase.
11.
iz šaha kdo/kaj ohraniti, zadržati kaj
Obdržal je figuro.
Obdržal je figuro.
Celotno geslo
Vezljivostni G
obráčati se -am se nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
v posplošenem pomenu kdo/kaj usmerjati se
(V razredu med poukom) so se /kar naprej/ obračali.
(V razredu med poukom) so se /kar naprej/ obračali.
Celotno geslo
Vezljivostni G
obravnávati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj izražati, označevati kaj
Na seji so /kot neposredno prizadeti/ obravnavali problematiko proizvodnje.
Na seji so /kot neposredno prizadeti/ obravnavali problematiko proizvodnje.
2.
kdo/kaj izražati, podajati kaj
V knjigi pisatelj obravnava problem izseljeništva.
V knjigi pisatelj obravnava problem izseljeništva.
3.
kdo/kaj upravljati, označevati koga/kaj
Vozniki /različno/ obravnavajo pešce.
Vozniki /različno/ obravnavajo pešce.
Število zadetkov: 46
Dostopnost