Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
desétnik -a m (ẹ̑)
1. čin komandirja desetine ali nosilec tega čina: napredovati za desetnika; desetnik 17. pešpolka
2. etn., po ljudskem verovanju deseti sin, ki mora z doma po svetu; deseti brat: žalostna usoda desetnika; bil je kot desetnik brez obstanka
// ekspr. brezdomec, potepuh: slikar upodablja razcapane berače, slepce in desetnike; potepuški desetnik
3. v fevdalizmu kdor prejema desetino: patent določa, da mora kmet spravljanje krompirja oznaniti svojemu desetniku
Pravopis
desétnik -a m, člov. (ẹ̑) |vojak|; redk. usoda ~a desetega brata; zgod. |prejemnik desetine|
desétnica -e ž, člov. (ẹ̑) |deseta hči|
desétničin -a -o (ẹ̑)
SSKJ²
desétniški -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na desetnike: desetniški našitki / desetniška usoda
Pravopis
destinácija -e ž, pojm. (á) |določitev, usoda, namen|
Celotno geslo Frazemi
dèž Frazemi s sestavino dèž:
bíti kot dèž v prátiki, držáti se kot dèž v prátiki, govoríti kot dèž, iméti bŕke [postrížene] na dèž, iméti lasé [počesáne, postrížene] na dèž, jokáti kot dèž, kot puščáva dežjà, množíti se kot góbe po dežjù, nastájati kot góbe po dežjù, nastáti kot góbe po dežjù, pogánjati kot góbe po dežjù, pojávljati se kot góbe po dežjù, potrebováti kàj kot puščáva dèž, príti z dežja pod káp, rásti kot góbe po dežjù, vzníkati kot góbe po dežjù, vzníkniti kot góbe po dežjù, z dežjà pod káp
SSKJ²
dobróten -tna -o prid. (ọ̑) knjiž.
1. dobrotljiv, dobrohoten: v njem sem našel dobrotnega prijatelja / blagoslov dobrotnih rok / v njegovo življenje je posegla dobrotna usoda
2. dobrodejen, blagodejen: suha zemlja srka vlago dobrotnega dežja; dobrotno sonce
    dobrótno prisl.:
    dobrotno tolažiti
SSKJ²
dodelíti -ím dov., dodélil (ī í)
1. z odločbo izročiti v uporabo: dodelili so mu novo stanovanje
// z odločbo postaviti koga na kako mesto, položaj: otroka je sodišče dodelilo materi
2. star. dati, podeliti: usoda mu ni dodelila sreče
♦ num. dodeliti novec ugotoviti vladarja in kovnico pri starem novcu
    dodeljèn -êna -o:
    fant je dodeljen drugemu polku; oče je bil dodeljen k motoriziranim oddelkom; s to odločbo nama je bila dodeljena soba
Celotno geslo Vezljivostni G
dodelíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati komu/čemu koga/kaj
Dodelili so mu novo stanovanje.
2.
iz numizmatike kdo/kaj ugotoviti vladarja in kovnico
Kovance so dodelili.
SSKJ²
dókaj in dokàj prisl. (ọ̑; ȁ)
knjiž. precej2: od takrat je minilo dokaj let; dokaj njegovih vrstnikov je že mrtvih / njegova usoda je dokaj žalostna; hlevi so urejeni dokaj sodobno
Pravopis
dókaj in dokàj mer. prisl. (ọ̑; ȁ) neobč. precej: ~ let je minilo; ~ žalostna usoda
SSKJ²
doletéti -ím dov., dolêtel (ẹ́ í)
1. nav. 3. os. izraža nepričakovan nastop kakega stanja, dejanja: družino je doletela nesreča; ponižanje me je doletelo po tvoji krivdi; doletel ga je nepričakovan poraz; kjerkoli te lahko doleti smrt / učenca je doletela zaslužena kazen; to je najhujše, kar nas more doleteti / doletela ga je velika čast, sreča doživel je veliko čast, srečo / mogoče bo pisateljevo delo doletela boljša usoda
2. star. prileteti: z juga so doletele ptice
Celotno geslo Sinonimni
določíti in dolóčiti -im dov.
1.
kaj izbrati danosti, ki odločajo o tem, kakšno, kolikšno naj kaj bo
SINONIMI:
knj.izroč. definirati, knj.izroč. determinirati, publ. fiksirati, pog. nastaviti, knj.izroč. naznačiti, publ. odrediti1, knj.izroč. opredeliti, pog. postaviti, publ. začrtati, publ. zafiksirati, publ. zakoličiti, publ. zarisati
2.
koga za kaj pri izbiri dati prednost komu glede na vlogo, ki naj bi jo opravljal
SINONIMI:
imenovati, izbrati, ekspr. nameniti, pog. narediti, star. odločiti, zastar. odmeniti, pog. postaviti, knj.izroč. predestinirati
3.
kaj na podlagi znakov, podatkov ugotoviti, da se kaj uvršča v kako skupino
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: definirati, nameniti
GLEJ ŠE: dodeliti, predpisati, predpisati, žrebati
SSKJ²
drvíti -ím nedov. (ī í)
1. star. poditi, goniti: drviti tatove / pazi, da ne boš konja preveč drvil; pren. neusmiljena usoda ga drvi po svetu
2. zelo hitro se premikati; drveti: vlak drvi proti postaji; drviti za vozom; zasledovalci so se drvili za njim
Celotno geslo Frazemi
dúša Frazemi s sestavino dúša:
bíti dôbra dúša, bíti dúša čésa, bíti kdó/kàj z dúšo in telésom, bíti predán kómu/čému z dúšo in telésom, bíti zláta dúša, čŕna dúša, dóber kàkor dúša, dôbra dúša, iméti čŕno dúšo, iméti dôbro dúšo, iméti kàj na dúši, iméti zláto dúšo, izdíhniti [svôjo] dúšo, izpustíti dúšo, ležáti kómu kàj na dúši, mírne dúše, obležáti kómu kàj na dúši, pásja dúša, píhanje na dúšo, píhati kómu na dúšo, píhniti kómu na dúšo, podpréti si dúšo, popíhati kómu na dúšo, poznáti kóga v dno dúše, predáti se kómu/čému z dúšo in telésom, privezáti si dúšo, spustíti dúšo, v dnò dúše, vídeti kóga v dnò dúše, z dúšo in telésom, zapisáti se kómu/čému z dúšo in telésom, zláta dúša, žíva dúša
Celotno geslo Kostelski
fant ► ˈfant ˈfaːnta m, mn. ˈfaːntja in ˈfaːntė
Celotno geslo Etimološki
fatȃlen -lna prid.
SSKJ²
fátum -a m (ȃ)
knjiž. usoda: to dekle je njegov fatum; verovati v fatum; neizprosen fatum
Pravopis
fátum -a m, pojm. (ȃ) neobč. usoda
SSKJ²
fortúna -e ž (ȗ)
knjiž. usoda, sreča: fortuna mu je pomagala
Pravopis
fortúna -e ž (ȗ) izobr. sreča, usoda
Število zadetkov: 194