Zadetki iskanja
Pleteršnik
pǫ́kniti, pǫ̑knem, vb. pf. = počiti 1), 2), Cig., Jan., Cig. (T.), M., DZ.; včasih je poknila kaka suha veja, Erj. (Izb. sp.); — ausbrechen: ogenj pokne sredi vasi, Vrt.; vojska pokne, Vest.; bitva pokne, Vrt.
Pleteršnik
poslúšati, -am, vb. impf. 1) anhören: zvesto p., aufmerksam anhören; pridigo p.; poslušaj me! höre mich an! p. česa: p. človeških basni, Krelj; p. petja, Vrt.; — horchen; pri vratih p.; — 2) Folge leisten; zakaj sem te poslušal! Cig., vzhŠt.; poslušaj me! folge mir! Jan.; ne posluša me, er hört nicht auf meine Worte, Cig.; dober svet posluša, es lässt sich mit ihm reden, Cig.; p. česa: p. sveta, Vrt.; kdor ne posluša, naj izkuša, wer nicht hören will, muss fühlen, Z.
Pleteršnik
potrépati, -trę́pljem, -páti, -ȃm, vb. pf. mit einem flachen Körper schlagen: p. gnoj na vozu, da se ne raztrese, Notr.; — freundlich klopfen: p. konja po vratu, Vrt.; p. rezgetajočega konja po prsih, Jurč.; po plečih koga p., SlN.; p. z nogo, leicht stampfen, Vrt.
Pleteršnik
pristáti, -stȃnem, vb. pf. 1) = stopiti na kaj, BlKr.-Let.; — landen, Cig., Jan., Vrt.; — pristal je k hiši, er hat zugeheiratet, Svet. (Rok.); — 2) p. na kaj, auf etwas eingehen, in etwas einwilligen, es gutheißen, bewilligen, Alas., Cig., Jan., Cig. (T.), C., DZ., Vrt., Levst. (Nauk), nk.; — eingestehen: on je pristal, vzhŠt.; — 3) = pristati (-stojim), passen, LjZv.
Pleteršnik
pristrójiti, -strǫ́jim, vb. pf. zurichten, herrichten, ausrüsten, Jan., Vrt., vojsko p., Vrt. (stsl.).
Pleteršnik
razkrę́čiti, -im, vb. pf. auseinanderrecken, ausspreizen, Cig., C., Svet. (Rok.), Vrt.; r. telo na križ, ogr.-C.; — r. se, sich aufsperren: udavu se čeljusti grdo razkrečijo, Vrt.; — r. se, die Beine auseinandersperren, grätschen, Cig., Telov.; razkrečeno hoditi, GBrda; — prim. 1. krečiti.
Pleteršnik
razpoznávati, -am, vb. impf. ad razpoznati; 1) erkennen: r. se po pozdravu, Vrt.; — kennen lernen: r. ljudi, Vrt.; — 2) unterscheiden: r. in presojati razne oblike kopit, DZ.
Pleteršnik
spẹ̑h 1., spẹ̑ha, spẹhȗ, m. 1) die Hurtigkeit, die Eile, Cig., Jan., Mik.; na speh, eilends, Cig.; schnell, Rib.-M.; na speh bežati, schnell fliehen, C.; v speh korakati, schnell schreiten, Vrt.; — 2) der Fortgang, das Gedeihen, Cig., Jan.; Dela težavnega speh, Levst. (Zb. sp.); s. imeti, gut vonstatten gehen, Cig.; delo ima s., C.; on nima spehu pri delu, Dol.; delo mu gre v speh, Vrt., Z.; delo mu gre na s., Gor.; ta reč nima speha (gibt nichts aus), C.
Pleteršnik
tráva, f. 1) das Gras; — slabe trave človek = slabega zdravja človek, Podkrnci-Erj. (Torb.), Ljubušnje-Štrek. (Let.); — 2) kačja t., das Ruprechtskraut (geranium Robertianum), Josch; mlečna t., der Löwenzahn (leontodon autumnalis, l. hastilis), Josch; medena t., das Perlgras (melica), Jan.; pasja t., das Knäuelgras, das Hundsgras (dactylis glomerata), Tuš. (B.), Medv. (Rok.), Nov., Vrt.; petih prstov t., das Fünffingerkraut (potentilla reptans), Josch; treh prstov t., der Wasserdost (eupatorium cannabinum), Josch; grižna t., breitblättriges Wollgras (eriophorum latifolium), Cig., Vrt.; sv. Lucije t., der Augentrost (euphrasia officinalis), Josch; sklepna t., ein immergrünes Gewächs, C.
Pleteršnik
úhəlj, -hlja, m. 1) die Ohrmuschel, Mur., Jan., Cig. (T.), C., Erj. (Som.), Vrt.; — das Ohrläppchen, C., Z.; — "ali je uhelj doma?" — tako vpraša, kdor koga uha, C.; — 2) der Ohrlappen (an einer Kappe), C.; — die Pferdeblende: konji imajo uhlje za očmi, Pjk. (Črt.); — der Kragenlappen: skrival je v velike uhlje svojega plašča nos in ušesi, Jurč.; — 3) das Öhr (an Schaffen u. dgl.), Cig., Hal.-C.; — 4) der Tuchzipfel, SlN.-C.; die Lasche (bei Schneidern u. Schustern), Cig.; — 5) = krhelj, ein gedörrter Apfelschnitz, Vrt., Dol.; — 6) ein großohriges Schwein, C.
Pleteršnik
utrpẹ́ti, -ím, vb. pf. entbehren, missen; to lahko utrpim; tako malo jih more u. kakor mesa v loncu, Dalm.; imajo lupino in zrna morajo utrpeti, Trub.; — einen Abbruch erleiden, Jan.; — missen können, hergeben können, vermögen, imstande sein; daj mi, kolikor utrpiš! Cig., C., Gor.; dajte nam kruha in stan, ako utrpite, Vrt.; ne utrpe toliko, da bi se stroški poravnali, Cv.; zavpila je, kolikor je utrpelo grlo, Levst. (Zb. sp.); jaz ti ne utrpim ničesar dati, Vrt., Polj.; ne utrpi, da bi kateri kaj odrekel, Str.; tako uboga je zdaj, da še jagneta v dar ne utrpi, Ravn.; nogi nista utrpeli (vertrugen) dosti naglosti, Jurč.; — ne utrpim, ne morem si utrpeti, da ne bi —, ich kann nicht umhin, Jan.; ne utrpim (si), da ne bi ga svaril, Levst. (M.); tudi: ne utrpim se, Levst. (Zb. sp.), Navr. (Let.); — u. si, sich vergönnen: še čašice vina si ne utrpi, Ig (Dol.); še tega si ne utrpi, da bi —, Tolm.
Pleteršnik
Pleteršnik
vẹ̑šč, vẹ́šča, adj. erfahren, kundig, bewandert, geschickt, Jan., Cig. (T.), C., nk.; vešč vinstvu, Vrt.; vešč jeziku, Zora; vešč o jeziku in tvarini, Levst. (Nauk); vešč o ločbi, Vrt.; — iz drugih slov. jezikov.
Pleteršnik
vládati, -am, vb. impf. 1) leiten, lenken; — herrschen, regieren; v. državo; v. komu: vladali so si sami, Vrt.; v. s čim, s kom, Raič (Slov.), ogr., kajk.-Valj. (Rad), Vrt.; z blagom svojim v. (ladati), mit seinem Gut schalten und walten, vzhŠt.; — auskommen: ne morem ž njim vladati, C.; z družino vladati je težko, Raič (Nkol.); — v. koga, kako delo, jemandem, einer Arbeit gewachsen sein, vzhŠt.-C.; — 2) v. se, sich aufführen, sich betragen, Cig., Jan.; — v. se po čem, sich nach etwas richten, Cig.; — 3) besitzen, C., kajk.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
zaklóniti, -klǫ́nim, vb. pf. schützend verdecken, Z.; zaklonjen, geschützt, Jan., Vrt.; kraj od vetra zaklonjen, ein windsicherer Ort, Cig.; — z. se Turkom = pred Turki se skriti, Vrt.; — verdecken: sv. pismo je nevernim Judom zapečateno in zaklonjeno, Dalm.
Pleteršnik
zaklópiti, -klǫ̑pim, vb. pf. 1) zuklappen: z. kaj, Cig.; zuschlagen (die Thür, den Deckel), Dict.; oči z., die Augen schließen, Vrt.; z. se, zuklappen (intr.), Cig.; — falten: zaklopljeni roci pred seboj držeč, Vrt.; — 2) mit einem Deckel verschließen, Fr.-C., Hal.-C.
Pleteršnik
zglásiti, -im, vb. pf. 1) melden, DZ., Vrt., nk.; — 2) z. se, eine Stimme von sich geben, laut werden, Cig.; sich melden, Mur., Jan., Št.-Vrt., Ravn.; sich anmelden, Cig., DZ.; z. se pri kom, Met.; — tudi: zglasíti, -ím; (nam. vzg-).
Pleteršnik
zlę́kniti 2., -lę̑knem, vb. pf. 1) strecken: z. trudne ude na travi, LjZv.; zleknjen, gestreckt, Dol.; kače imajo zleknjeno telo, Vrt.; — z. se, sich ausstrecken, sich recken; z. se v zeleno travo, Erj. (Izb. sp.); z. se po mehkih blazinah, Jurč.; z. se po koncu, Jurč.; — z. se = umreti (preprosto), Dol.; — 2) z. koga, jemanden zu Boden strecken: pritlikavec je mogel z. na tla junaka, Vrt.; zrno ga bode zleknilo na zemljo, SlN.; z. in na tla položiti koga, Zv.; — (nam. vzl-).
Pleteršnik
zǫ̑b, zǫ̑ba, zobȃ, m. 1) der Zahn; ima redke zobe pa goste laže, Npreg.-jvzhŠt.; modrostni zobovi, die Weisheitszähne, Erj. (Som.); z. vrzeljak, der Lückenzahn, Cig. (T.); z. izdreti, einen Zahn reißen; zobe dreti, Zähne reißen; po zobeh počiti koga, jemandem eine Maulschelle geben, Cig.; zobe kazati, die Zähne blecken o. fletschen; (fig.) seine rauhe Seite hervorkehren, Cig.; dobiti kaj za zobe, etwas zum Beißen bekommen, Zv.; zobe v steno tiščati = Hunger leiden, Št.-Glas.; zobje mu poganjajo, grejo, bibajo iz čeljusti, zobe dobiva, er zahnt, Cig.; dolge zobe imam, die Zähne stehen mir auf, Cig.; dolge zobe imeti po čem, nach etwas lüstern sein, Cig.; jezik za zobe! das Maul gehalten! jezik za zobmi držati = schweigen; priti ljudem v (na) zobe, ins Gerede kommen; črez zobe vleči koga, jemanden ausrichten, Jurč., LjZv.; = po zobeh nositi, Vrt.; ljudem se v (med) zobe dati, Anlass zur Nachrede geben; kdor se ljudem pod zobe da, tega le čas iz ust reši, Npreg.-Jan. (Slovn.); v zobe komu kaj povedati, jemandem etwas ins Gesicht, offen sagen; = pod zobe povedati, C.; trdo resnico pod zobe povedati, Jap. (Prid.); — vsi so se mu v zobe režali, alle lachten ihm ins Gesicht, Erj. (Izb. sp.); na zobe se mu obeša = za malo se mu zdi, Št.; — 2) der Zahn am Rechen, an der Säge, an einem Zahnrad u. dgl.; der Dorn im Schloss, Cig.; — die Felszacke, Cig., Jan., Cig. (T.); — zobje (na vrhu kake stene), die Zinne, Cig.; — 3) babji z., der Storchschnabel (geranium sp.), SlGor.-Erj. (Torb.); — tudi: die Hagebuttenrose (rosa canina), Cig., Vrt., Medv. (Rok.); ali: der Leindotter (camelina dentata), C.; — pasji z., die Hundszahnwurz (erythronium dens canis), Cig., Medv. (Rok.).
Pleteršnik
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- ...
- 56
- Naslednja »
Število zadetkov: 1104
Dostopnost