Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Terminološka
Varovanec
Ali je varovanec danes še ustrezen termin? Stroka želi ob prenovi zakonodaje uveljaviti večbesedne termine, ki vsebujejo »nevtralen« in po njihovem mnenju nezaznamovan izraz oseba. Namesto varovanec si želijo uporabljati izraz oseba pod skrbništvom oz. oseba v skrbništvu. Varovanec je termin, ki se uporablja v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (2004). Po SSKJ: 1. mladoletnik, za katerega skrbi varuh: varovanca sta imela dobrega varuha 2. kdor je deležen varstva, skrbi koga:  varovanci zavoda / varnostniki in njihov varovanec / rad hrani svoje varovance kanarčke 3. ekspr. kdor uživa posebno varstvo, zaščito koga, navadno vplivne, visoke osebe: plemiči so podeljevali cerkvene službe svojim varovancem Na področju socialnega dela in z vidika perspektive moči ter zagotavljanja enakih možnosti vedno pogosteje uporabljajo termine, ki vsebujejo izraz oseba , temu pa sledi natančnejše določilo. Zato tudi v novi zakonodaji s področja rejniške dejavnosti ne uporabljajo več termina rejenec , temveč oseba, ki je v rejništvu ipd. Podoben termin, kot ga uporabljamo v Sloveniji, uporabljajo večinoma le v državah bivše Jugoslavije (saj vsa zakonodaja izhaja iz iste osnove: npr. štićenik na Hrvaškem). Strokovna javnost naj bi bila večinoma bolj naklonjena opisni terminologiji, npr. »oseba pod skrbništvom«, »oseba v skrbništvu«. Zaprosili smo za dodatno pojasnilo, ali se je vsebina pojma varovanec v zadnjem času toliko spremenila, da je novo poimenovanje nujno in potrebno. Iz odgovora izhaja, da slovenska zakonodaja razlikuje tri oblike skrbništva: skrbništvo nad mladoletnimi osebami; skrbništvo nad odraslimi osebami; skrbništvo za posebne primere. V vseh treh primerih se osebe, za katere skrbijo drugi (t. i. tretje osebe), imenujejo varovanci . Vsem trem oblikam je skupno, da skrbniki za daljši ali krajši čas prevzamejo skrb za drugo osebo v celoti ali samo za premoženje oz. konkretno pravno dejanje. Vprašanje poslano: 11. 4. 2011
Terminološka
Varstvo pacientov
Na našem anesteziološkem oddelku smo zasnovali Odbor za varnost bolnikov. Ker nismo prepričani, ali je pravilno uporabiti poimenovanje bolnik ali pacient , vas prosimo za pomoč. Angleški termin patient safety po načelih Svetovne zdravstvene organizacije označuje preprečevanje povzročanja škode za pacienta v postopku zdravljenja in zmanjšanje tveganja za nastanek nepotrebne škode pri zdravljenju. Vprašanje poslano: 14. 2. 2019
Terminološka
Večnamensko tankersko-transportno letalo
Prosim vas za pomoč glede poimenovanja za letalo, ki je hkrati zračni tanker in transportno letalo , angleški ustreznik je Multi Role Tanker Transport Aircraft . Termin označuje 'letalo, ki lahko sočasno opravlja tri različne funkcije: prečrpavanje goriva v zraku, prevoz potnikov in/ali tovora ter evakuacijo obolelih in ranjenih'. Na slovenskih spletnih straneh se pojavlja več izrazov in več zapisov. Zapis s poševnico: leteči tanker/transportno letalo ; leteči transporter/tanker ; večnamenski tanker/transporter . Opisni zapis z veznikom in: leteči tanker in večnamensko transportno letalo ; večnamenski tanker in transporter ; večnamenski transporter in leteči tanker ; večnamenski zračni tanker in transporter . Zapis s stičnim vezajem: večnamenski zračni tanker-transporter . Na Slovenski vojski so mi svetovali izraz zračni tanker - transporter , torej zapis z nestičnim vezajem. Ta zapis se mi ne zdi primeren. Kateri zapis bi bil pravopisno ustrezen? Vprašanje poslano: 18. 3. 2015
Terminološka
Večnaslovniška književnost
Na področju mladinske literarne vede se uporabljajo angleški termini crossover literature , crossover fiction , crossover picturebook itd. Termin crossover literature označuje književnost, ki nagovarja različne starostne skupine bralcev, torej različne naslovnike. V znanstveni in strokovni literaturi se uporabljajo različni termini. Posvetovala sem se s kolegicami in kolegi s področja literarne vede in mladinske literarne vede ter anglisti. Prosim za nasvet, kateri izmed terminov bi bil najbolj relevanten. Doslej sem zabeležila naslednje izraze: crossover književnost (tudi crossover literatura , crossover slikanica – velja tudi za vse nadaljnje primere), krosover književnost , dvojni naslovnik književnost , hibridna književnost , univerzalna književnost , žanrsko odprta književnost , književnost, ki nagovarja različne starostne skupine , naslovniško odprta književnost , večnaslovniško odprta književnost , večnaslovniška književnost . Za slikanice pa se uporablja tudi: slikanica – prestopanje meja , slikanice brez meja , slikanice za odrasle , slikanice za različne naslovnike , slikanice za staro in mlado , slikanice za več naslovnikov , slikanice za velike in male (otroke) , slikanice za vsakogar , slikanice za vse in vsakogar , slikanice za vse starosti . Vprašanje poslano: 21. 11. 2016
Terminološka
Večnaslovniški avtor, večnaslovniško pisanje
Pred dvema letoma sem vas vprašala za nasvet glede angl. termina crossover literature, ki označuje književnost, ki nagovarja različne starostne skupine bralcev, torej različne naslovnike. V tem času smo v stroki dosegli konsenz – uveljavil se je termin večnaslovniška književnost , ki ste ga predlagali tudi v vašem mnenju . Postavlja se mi novo vprašanje: ali je smiselno angl. termin crossover author posloveniti v večnaslovniškega avtorja ? Podobno je z angl. terminom crossover writing – mu v slovenščini ustreza večnaslovniško pisanje ? Osebno se zavzemam za konsistentne rešitve, ko gre za povezane termine, torej: večnaslovniška književnost , večnaslovniško pisanje , večnaslovniški avtor . Zanima me vaše mnenje. Vprašanje poslano: 19. 9. 2018
Terminološka
Večskalna metoda
Zanima me vaše mnenje o pridevniku večskalni (ang. multiscale ), ki se uporablja kot sestavina terminov s področja fizike, npr. v terminu večskalna metoda , pa tudi večskalni pristop , večskalna računalniška simulacija itd. Gre za to, da npr. neka metoda (računalniška simulacija, obravnava), zajema več krajevnih in časovnih skal hkrati. Skala v tem kontekstu (npr. časovna skala , krajevna skala ) je v naravoslovno-tehničnih strokah vsekakor ustaljen termin. Po mojem mnenju je pridevnik večskalni primeren in ustreznejši od pridevnikov multiskalni in večmerilni ali opisnih poimenovanj, npr. pri več merilih . Poleg tega kolega, ki se že dolgo ukvarja s tem področjem, tudi sam uporablja termin večskalnost . Vprašanje poslano: 11. 8. 2020
Terminološka
Velikonočni sporazum
Zanima me, ali je Velikonočni sporazum (poleg Sporazum na veliki petek ) ustrezen prevod za ang. lastno ime Good Friday Agreement (imenovan tudi Belfast Agreement ). Gre za sporazum, ki je bil podpisan 10. aprila 1998, tj. na veliki petek, med severnoirskimi političnimi strankami ter med Republiko Irsko in Združenim kraljestvom. Sporazum ureja status Severne Irske v Združenem kraljestvu, odnos med Severno Irsko in Republiko Irsko ter odnos med Republiko Irsko in Združenim kraljestvom. Vprašanje poslano: 30. 1. 2019
Terminološka
Vernakularna arhitektura
Zanima me slovenski ustreznik za pridevnik vernakularen (angl. vernacular ), ki se pojavlja npr. v zvezi vernakularna arhitektura , ki označuje preprosto arhitekturo, ki se je prenašala iz roda v rod, uporabljala predvsem lokalne materiale in se razvijala brez sodelovanja formalno izšolanih arhitektov. Poleg tega se pridevnik vernakularen pojavlja še v zvezi vernakularni jezik in v zadnjem času tudi na področju etnologije in antropologije v zvezah vernakularna kultura , vernakularna glasba in vernakularna kreativnost . Zdi se, da se omenjeni pridevnik najpogosteje uporablja kot sopomenka za ljudski . Ali je to po vašem mnenju ustrezno? Vprašanje poslano: 1. 12. 2020
Terminološka
Vetrovna roža
Za poimenovanje grafičnega prikaza pogostnosti smeri in hitrosti vetra se v meteorologiji pojavljata varianti termina vetrna roža in vetrovna roža . Katera je ustreznejša? Vprašanje poslano: 27. 1. 2016
Terminološka
Vgrajena potrtost
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin sadness by design , ki označuje potrtost, ki prevzame spletnega zasvojenca z všečki, če se količina teh všečkov nenadoma zmanjša in ima človek občutek, da ga spletni prijatelji ne marajo več. Nekateri v besedilih že uporabljajo slovenski ustreznik oblikovana žalost , ki pa se mi ne zdi ustrezen. Razmišljala sem o zvezi načrtovana žalost , a se mi tudi ne zdi primerna, saj se uporabnik družbenih omrežij te nevarnosti ne zaveda, kaj šele, da bi jo načrtoval. Gre namreč za pojav, ki je vgrajen v zasnovo všečkanja in povzroča zasvojenost, ki jo lahko primerjamo npr. z zasvojenostjo od iger na srečo. Kateri slovenski termin bi bil po vašem mnenju najustreznejši? Vprašanje poslano: 28. 1. 2019
Terminološka
Videokonferenca
Za poimenovanje videopovezave navadno med več prostorsko oddaljenimi udeleženci, ki se lahko uporablja za zelo različne namene komunikacije, se pogosto uporablja poimenovanje videokonferenca . Glede na to, da pogosto ne gre za konferenco v prvem pomenu besede (v SSKJ2 je konferenca v 1. pomenu razložena kot 'sestanek o kaki pomembnejši stvari, navadno z udeležbo funkcionarjev, strokovnjakov'), po mojem mnenju poimenovanje videokonferenca ni najustreznejše.  Ustrezno bi bilo, če bi se pomen videokonference (v SSKJ2 je razložena kot 'konferenca, na kateri s pomočjo uporabe videoopreme, informacijske tehnologije sodelujejo prostorsko oddaljeni udeleženci') razširil tako, da bi vključeval kakršnokoli komunikacijo na daljavo z uporabo informacijske tehnologije, ne zgolj med strokovnjaki in funkcionarji. Druga možnost bi bila, da bi za natančnejšo opredelitev oblikovali besedne zveze, npr. videokonferenčno predavanje oz. predavanje preko videokonference , pri katerih pa se včasih zdi, da gre za podvajanje. Tretja možnost pa je oblikovanje novih poimenovanj, ki ne vključujejo sestavine konferenca , npr. videopredavanje , videoseja . Katera možnost je po vašem mnenju najustreznejša?     Vprašanje poslano: 15. 4. 2020
Terminološka
Visokoločljivostni instrument
Zanima me, kako oblikovati pridevnik iz besedne zveze visoka ločljivost . Ali je ustrezno visokoločljivostni instrument ali visoko ločljivi instrument ? Visoka ločljivost  je v Islovarju definirana kot 1. 'ločljivost, ki z velikim številom slikovnih pik zagotavlja ostro sliko' in 2.'ločljivost, pri kateri je število slikovnih pik na palec navadno več kot 300'. Vprašanje poslano: 6. 1. 2017
Terminološka
Visoko senzibilizirajoča snov
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin highly sensitising material , ki na področju farmacije označuje snov, ki lahko povzroči alergijske reakcije in druge zdravju škodljive učinke. Morda bi lahko bil ustrezen termin visoko senzibilizirajoča snov/substanca/material , a je težava v sestavini senzibilizirajoč , saj besedo senzibilizacija Slovenski pravopis odsvetuje. Kateri slovenski ustreznik bi bil po vašem mnenju najustreznejši? Vprašanje poslano: 8. 3. 2021
Terminološka
Visokousposobljena zaposlitev
Prosim vas za mnenje glede primernosti terminov visokokvalificirana zaposlitev in visokousposobljena zaposlitev . Zaposlitev visokokvalificiranih delavcev in zaposlitev visokousposobljenih delavcev ne prideta v poštev, saj gre večinoma za konkretno delovno mesto, zaradi česar množina ni ustrezna. Mogoče variante bi bile zaposlitev, za katero se zahtevajo visoke kvalifikacije ; zaposlitev, za katero so potrebne visoke kvalifikacije in zaposlitev, za katero se zahteva visoka usposobljenost , ki bi bile sicer pomensko ustrezne, vendar predolge in preveč opisne. Termin visokokvalificirana zaposlitev je uporabljen v Zakonu o zaposlovanju in delu tujcev (prevzet je iz direktive 2009/50/ES), kjer je opredeljen tako: »zaposlitev državljana tretje države, ki ima zahtevana ustrezna in posebna znanja, potrjena z dokazilom o visokošolski izobrazbi, in prejema ustrezno plačilo«. Omenjena direktiva se prenavlja in v predlogu je bil termin v angl. različici spremenjen iz highly-qualified employment v highly-skilled employment , v slovenski različici torej iz visokokvalificirana zaposlitev v visokousposobljena zaposlitev . Postavilo se je vprašanje, ali ni taka besedna zveza vseeno preveč nelogična, saj zaposlitev nikakor ne more biti ne visokokvalificirana ne visokousposobljena . Menite, da bi bilo v novi direktivi bolje najti drugo rešitev? Vprašanje poslano 20. 9. 2017
Terminološka
Vladno sponzorirano podjetje
Zanima me slovenski prevod angleškega termina government-sponsored enterprise . Gre za finančno podjetje v ZDA, ki deluje v javnem interesu, njegov ustanovitelj pa je Kongres, kar potrjuje tudi slovar spletne strani Investigating Answers . Ali lahko uporabim slovensko poimenovanje s strani vlade (države) sponzorirano podjetje ? Vprašanje poslano: 6. 6. 2018
Terminološka
Vladovanje
Zanima me slovenski ustreznik za ang. termin governance , ki označuje 'vodenje in koordinacijo vseh akterjev v javno-političnem procesu' (gl. članek Irene Bačlija, Gaje Červ in Maje Turnšek Hančič "Governance": vladanje, upravljanje, vladavina ali vladovanje? , 2013, str. 99). Moti me termin vladovanje . Ali je termin vladovanje sploh ustrezen? Vprašanje poslano: 23. 1. 2020
Terminološka
Vmesni dolg
Za vrsto podrejenega dolga, ki je zavarovan s sredstvi, ki niso bila uporabljena za zavarovanje prednostnega dolga, in ki zaradi večjega tveganja posojilodajalcu prinaša večji donos, se v angleškem jeziku uporablja termin mezzanine debt . V slovenskem jeziku se v strokovnih krogih pojavljajo različni zapisi prevzetega termina mezzanine dolg , mezzanin dolg in mezanin dolg . Kateri slovenski termin je najustreznejši? Vprašanje poslano 13. 11. 2015
Terminološka
Vodenje
Za angleški termin leadership , ki na področju menedžmenta označuje usmerjanje sodelavcev in organizacijo delovnih procesov v podjetju, se v slovenščini poleg termina vodenje pojavlja tudi voditeljstvo , ki pa je po mojem mnenju neustrezen, saj je v SSKJ2 v prvem pomenu razložen kot 'voditeljsko mesto, voditeljski položaj' in v 2. pomenu kot 'značilnost voditelja'. Da gre za neustrezen termin, potrjuje tudi Slovar izrazov s področja managementa in sorodnih področij, ki ta termin navaja kot neprimeren slovenski prevod. Dodaten argument je še besedotvorne narave. Pri obravnavanem pojmu gre namreč za to, da nekdo na formalnem ali neformalnem položaju z vplivanjem, delovanjem, zgledom vodi. Glagolnik od voditi pa je vodenje in ne voditeljstvo . Ali se strinjate, da voditeljstvo ni pravi ustreznik? Vprašanje poslano: 24. 3. 2021
Terminološka
Vodja kakovosti, vodenje kakovosti
Katera slovenska termina sta primernejša kot ustreznika angleškima terminoma quality manager in quality management : menedžer (manager) kakovosti in menedžment (management) kakovosti ali vodja kakovosti in vodenje kakovosti ? Standard SIST ISO 9000 vodenje kakovosti definira kot »koordinirane aktivnosti za usmerjanje in obvladovanje organizacije v zvezi s kakovostjo«. Vprašanje poslano: 27. 2. 2014
Terminološka
Vodno telo
V besedilih sem že večkrat zasledil rabo termina vodno telo in me zanima, ali gre za pravilno rabo. Gre za izraz, ki izvira iz angleščine ( water body ) in s katerim avtorji označujejo različne tipe voda, npr. mlake, jezera, kali, reke. Sam sklepam, da ta termin ni potreben, saj bi ga lahko nadomestili. Govorili bi lahko npr. o vodah, tipih voda, vodnih okoljih. Kakšno je vaše mnenje? Vprašanje poslano: 3. 12. 2020
Število zadetkov: 432