Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

stŕpen stŕpna stŕpno pridevnik [stə̀rpən]
    1. ki ima, izraža spoštljiv odnos do drugačnega mnenja, nazora, čustvovanja, ravnanja koga
      1.1. ki kaže, izraža tak odnos
    2. ki mirno, brez nejevolje prenaša kaj neprijetnega, neugodnega, dolgotrajnega
      2.1. ki kaže, izraža tako mirnost, odsotnost nejevolje
ETIMOLOGIJA: strpeti
stŕpnost stŕpnosti samostalnik ženskega spola [stə̀rpnost]
    1. lastnost človeka, da ima, izraža spoštljiv odnos do drugačnega mnenja, nazora, čustvovanja, ravnanja koga
    2. lastnost človeka, da mirno, brez nejevolje prenaša kaj neprijetnega, neugodnega, dolgotrajnega
ETIMOLOGIJA: strpen
svinjína svinjíne; tudi svinína samostalnik ženskega spola [svinjína]
    svinjsko meso
ETIMOLOGIJA: iz svinina pod vplivom svinja
ščenè ščenéta in ščêne ščenéta samostalnik srednjega spola [ščenè] in [ščêne]
    1. navadno slabšalno pes, zlasti manjši; SINONIMI: navadno slabšalno cucek, ekspresivno kužek, navadno ekspresivno psiček
    2. slabšalno kdor je pretirano pohleven, poslušen, bojazljiv ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno cucek
    3. slabšalno kdor je nepomemben, zanemarjen ali se mu to pripisuje
ETIMOLOGIJA: = cslov. štenę, hrv., srb. štène, češ. štěně, gluž. ščeńo ‛najmlajši otrok’ < pslov. *ščenę iz *ščenъ ‛mladič’, iz ide. skeno-, iz *(s)ken- ‛na novo nastati, roditi se, začeti (se)’, tako kot stind. kanī́na- ‛mlad’, kanyā̀ ‛dekle’, gr. kainós ‛nov’, lat. re-cēns ‛mlad, nov’ in konec - več ...
ščipálnik ščipálnika samostalnik moškega spola [ščipálnik]
    1. manjšim kleščam podobna priprava za krajšanje nohtov; SINONIMI: ščipalec
    2. nekdaj očala brez ročk, ki se pritrdijo na nos
ETIMOLOGIJA: ščipati
škljòc medmet
    1. posnema zvok pri sprožitvi fotografskega aparata
      1.1. ponazarja (neslišno) sprožitev (digitalnega) fotografskega aparata
      1.2. posnema zvok pri sprožitvi, premiku navadno v kovinski pripravi
      1.3. ponazarja premik, primerljiv s sprožitvijo, premikom v kovinski pripravi
    2. kot samostalnik, ekspresivno zvok ob sprožitvi fotografskega aparata
      2.1. kot samostalnik, ekspresivno sprožitev fotografskega aparata
      2.2. kot samostalnik, ekspresivno fotografski aparat
      2.3. kot samostalnik, ekspresivno zvok ob sprožitvi, premiku v kovinski pripravi
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. onomatopeje škljȍc, ki posnema trk kovinskih delov v pripravi
škrípanje škrípanja samostalnik srednjega spola [škrípanje] redko [škripánje]
    1. oddajanje predirljivega, visokega zvoka zaradi trenja, drgnjenja
    2. slabšalno igranje na godalo, zlasti na violino
    3. ekspresivno stanje, ko kaj ne poteka, deluje gladko, brez težav, ima očitne pomanjkljivosti
FRAZEOLOGIJA: škripanje z zobmi
ETIMOLOGIJA: škripati
škrípati škrípam tudi škrípljem nedovršni glagol [škrípati]
    1. oddajati predirljiv, visok zvok zaradi trenja, drgnjenja
      1.1. ekspresivno premikati se ob oddajanju takega zvoka
    2. slabšalno igrati na godalo, zlasti na violino
    3. ekspresivno ne potekati, delovati gladko, brez težav, imeti očitne pomanjkljivosti
FRAZEOLOGIJA: postelja škriplje, škripati z zobmi
ETIMOLOGIJA: = cslov. skripati, hrv., srb. škrípati, češ. skřípat < pslov. skripati iz ide. baze (s)krei̯-p-, ki je označevala hripave naravne glasove, tako kot latv. skripstêt - več ...
škrípniti škrípnem dovršni glagol [škrípniti]
    1. oddati predirljiv, visok zvok zaradi trenja, drgnjenja
    2. slabšalno priti v stanje, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno crkniti, neformalno, slabšalno krepniti
      2.1. slabšalno priti v stanje, ko osnovni procesi, ki zagotavljajo obstoj, delovanje, ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno crkniti, neformalno, slabšalno krepniti
    3. ekspresivno priti v stanje neodzivnosti, nedelovanja, nedosegljivosti; SINONIMI: neformalno crkniti, neformalno krepniti
    4. ekspresivno prenehati potekati, delovati gladko, brez težav, navadno za krajši čas, imeti očitne pomanjkljivosti; SINONIMI: ekspresivno zaškripati
ETIMOLOGIJA: škripati
špílati špílam nedovršni glagol [špílati]
    1. neformalno sodelovati, ukvarjati se s športom, športno igro, zlasti za več igralcev
    2. neformalno z glasbilom ustvarjati, proizvajati glasbo
      2.1. neformalno oddajati, proizvajati zvok sploh
    3. neformalno poustvarjati besedilo, scenarij
    4. tudi v obliki špilati se, neformalno poskušati prepričljivo, učinkovito delovati v vlogi, ki odstopa od običajne
      4.1. tudi v obliki špilati se, neformalno delovati, vesti se, kot da kdo ima določeno lastnost
    5. neformalno igrati računalniške igrice
    6. neformalno sodelovati v namizni družabni igri s kartami, figurami
    7. neformalno delovati
    8. v obliki špilati se, neformalno delati kaj, vesti se neresno, lahkomiselno, predrzno, brez razmisleka o možnih posledicah
      8.1. v obliki špilati se, neformalno delati kaj za zabavo, razvedrilo
FRAZEOLOGIJA: špilati frajerja, špilati klovna, kaj ne špila (s kom, s čim)
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz srvnem. spilen, nem. spielen ‛igrati’, prvotno ‛plesati’ - več ...
tamburín tamburína samostalnik moškega spola [tamburín]
    bobnu podobno glasbilo z eno opno ali brez nje in z ozkim, navadno valjastim obodom, v katerega je vpetih več parov kovinskih ploščic
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Tamburin iz frc. tambourin, iz tambour, kar je prevzeto iz perz. tabīr - več ...
trojánec trojánca samostalnik moškega spola [trojánəc]
    manj formalno računalniški program, ki se brez vednosti uporabnika namesti na napravo in omogoča zunanji dostop do nje za zlonamerne namene; SINONIMI: trojanski konj
ETIMOLOGIJA: poenobesedeno iz trojanski konj, po starogrški mestni državi Troja
verzifikácija verzifikácije samostalnik ženskega spola [verzifikácija]
    1. pisanje, ustvarjanje verzov, verznih besedil
    2. iz literarne vede pravila, način tvorjenja verzov kakega avtorja, obdobja, jezika
      2.1. iz literarne vede celota del v verzih kakega avtorja, obdobja, jezika
    3. ekspresivno delo v verzih, navadno brez večje umetniške vrednosti
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Versifikation) iz lat. versificātio iz versificāre ‛delati verze, verzificirati’, iz verz + facere ‛delati, narediti’
zaškrípati zaškrípam tudi zaškripáti zaškrípljem dovršni glagol [zaškrípati] tudi [zaškripáti]
    1. oddati ali začeti oddajati predirljiv, visok zvok zaradi trenja, drgnjenja
    2. slabšalno zaigrati na godalo, zlasti na violino
    3. ekspresivno prenehati potekati, delovati gladko, brez težav, navadno za krajši čas, imeti očitne pomanjkljivosti; SINONIMI: ekspresivno škripniti
FRAZEOLOGIJA: zaškripati z zobmi
ETIMOLOGIJA: škripati
Število zadetkov: 394