Fran > Jezikovna

Zanima me ali je kateri od izrazov bolj pravilen in primeren. V franu navajajo da sta tehnični in tehniški sinonima. Vendar je mi je bilo pred časom rečeno da je bolj pravilno zobotehniški laboratorij čeprav večina uporablja zobotehnični. Hvala vnaprej.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 8. 2026.

Nikjer na spletu ni moč zaslediti podrobnosti o 7. sklonu slovenščine, ki ni več v uporabi. Jasno je, da se jezik spreminja, da deli le tega izumirajo in se uvajajo novosti, vseeno pa me je zmotilo dejstvo, da o 7. sklonu sploh nihče nič ne ve. Konec koncev, izumrl je tudi predpretekli čas, pa ga včasih še vedno zasledimo (npr. je bil zmagal).

Rad bi izvedel več o 7. sklonu slovenščine, morda kakšen primer.

In zanima me tudi, kakšno sklanjanje je on pojde, oni govore – to se namreč še vedno večkrat zasledi v kakšni literaturi. Je to morda 7. sklon?

Nekje sem zasledila, da ima slovenščina tudi sedmi sklon ZVALNIK, vendar je v vseh srednješolskih učbenikih za slovenščino vedno navedenih samo šest sklonov. Mi lahko prosim poveste kaj več o zvalniku in njegovi rabi.

Se v povedi V primeru tehničnih težav, se obrnite na vzdrževalca, za besedo "težav" vstavi vejica ali ne, in zakaj tako ali drugače. Po občutku jo pišem, nisem pa 100% prepričan v pravilnost uporabe vejice v tem primeru. Hvala.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 8. 2026.

Imam vprašanje: Kako se (pravo)piše vitamin B 12 (in vsi ostali B-vitamini)? Kočljiva mi je številka. (1) Med črko (B) in številko (12) je presledek. Mar ne? (2) Kaj pa pisava številke? Mora biti po pravopisu podnapisana (subscript) ali je vendarle v isti liniji kot črka B? Torej ali B 12 ali B 12? (V prvem primeru bi celo bilo bolje pisano skupaj, brez presledka B 12). Toda – kaj je prav?

J. K.

Kako se pravilno zapiše kategorija v športu, U-16, U16 ali U 16 in zakaj? V praksi namreč ni enotnega zapisovanja.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 8. 2026.

Za državno odbojkarsko ligo uporabljajo oznake 1A. DOL, 1B. DOL. Ali ne bi bilo pravilno 1. A DOL (prva A državna odbojkarska liga)?

Zanima me, kako pišem okrajšano hipoteza1, stično ali nestično: H1 ali H 1.

Hišne številke s črko v SP 2001 niso opredeljene, ali se te črke zapisujejo z veliko/malo črko in pa ali se številko in črko piše (ne)stično. Lahko podate pravilni zapis spodnjega primera?

Primer:

• 35a ali 35 a

oziroma

• 35A ali 35 A

V knjigi Pravopisni priročnik (iz leta 2000) avtorja Jožefa Skaze je izrecno pravilna le različica s presledkom (35 a). Zakaj?

Zanima me pravilni zapis za besedni zvezi linearna A pisava in linearna B pisava.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 8. 2026.

Zanima me, kako pravilno zapišemo: 3D tiskalnik ali 3D-tiskalnik, 3D izdelek ali 3D-izdelek, prav tako: 3D skener, 3D tehnologija … Z vezajem ali brez njega? A za te primere velja člen 417 iz Slovenskega pravopisa? Vem, da ste na podobno vprašanje v svetovalnici že odgovorili. Ker v Gigafidi (Delo, Dnevnik idr.) zasledimo oboje, prav tako v lektoriranih člankih in monografskih publikacijah, ki govorijo o 3D-tehnologiji, me zanima, če je mogoče oboje tudi pravilno.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 8. 2026.

Velikokrat sem že lahko prebral npr. imel je napredovalo bolezen. Tak način izražanja mi nikakor ne gre v račun in se mi pravzaprav sploh ne zdi sprejemljiv. Veliko bolje bi bilo napisati napredovana bolezen pri tem in tem človeku, čeprav je tudi takšno pisanje še vedno čudno. Edino sprejemljivo se mi zdi, da je npr. bolezen napredovala – je napredovala, napisano S POMOŽNIM GLAGOLOM IN NE KAR BREZ. Pred nekaj deset leti takšnega izražanja in pisanja nisem nikjer zasledil, sedaj pa tako ali tako opažam kronično pomanjkanje celo najosnovnejšega pravopisnega znanja, kolikor bi ga moral imeti vsak, ki je uspešno zaključil osnovnošolsko izobraževanje, žal pa sploh ne gre za kakšne malenkostne napake, npr. popolnoma napačna uporaba predlogov s in z. Sumim, da je s strani stroke ta napredovala bolezen ni požegnana, pa vas zato prosim za pojasnilo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 8. 2026.

Ali je pri zvezah, ki zajemajo več zaporednih enot, pravilno/sprejemljivo pisati točke 2 do 8, priporočila1 do 6, smernice 7 do 15? Ali je (edino) pravilno pisati točke od 2 do 8, priporočila od 1 do 6, smernice od 7 do 15?

V SSKJ je navedeno, da se v primerih, ko imamo dano začetno in končno točko/mejo, predlog do uporablja v zvezi z od. Samo v primeru, ko je do dejansko izražen s pomišljajem, je od fakultativen (naveden v oklepaju). Po drugi strani se za izražanje približne, vmesne mere do samo včasih uporablja v zvezi z od – ali bi to lahko dejansko nakazovalo, da bi se pri zvezi točke 2 do 8 lahko razumelo, da gre za približno izražanje? In tudi zadnji primer, v katerem je samo do, je označen kot publ. – ali to pomeni, da je tak zapis dejansko zaznamovan?

V Slovenskem pravopisu se do kot razmejevalni predlog uporablja samo v zvezi z od.

Prosim vas za mnenje, katera predložna zveza je najustreznejša: trošarina od vina/na vino/za vino.

Stanje v priročnikih:

• v SSKJ-ju sta predložni zvezi trošarina od in trošarina na;
• v Pravnem terminološkem slovarju samo trošarina na;
• v Slovenskem pravopisu pa za to predložno zvezo ni zgleda.

Glede na Gigafido je v splošni rabi najpogostejša zveza trošarina za, pogosta je tudi trošarina na, še najmanj pa se uporablja trošarina od.

Ali torej v pravnih besedilih – zaradi poenotenja, saj je tudi v Zakonu o trošarinah nedosledno uporabljena enkrat trošarina za, drugič trošarina od – upoštevati jezikovna priročnika ali jezikovno rabo, ki gre v smeri besedne zveze trošarina za?

Prosimo za jezikovno in pomensko pojasnilo naslednjega referenčnega pogoja:

»Ponudnik mora izkazati, da je v zadnjih treh letih od dneva roka za oddajo ponudbe dobro opravil vsaj eno storitev varovanja objektov, ljudi in premoženja na objektih kot je dijaški dom, šola, vrtec ali druga izobraževalna ustanova ali socialnovarstvena ustanova v vrednosti ….«

Prosimo za pojasnilo, ali je treba besedno zvezo kot je v navedenem besedilu razumeti kot uvajanje primeroma navedenih vrst objektov, torej v ponazoritvenem oziroma neomejevalnem pomenu, ali pa kot uvajanje taksativno navedenih vrst objektov, torej v omejevalnem pomenu, pri katerem se referenčni pogoj nanaša izključno na objekte, izrecno navedene v besedilu.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 8. 2026.

Spoštovani, vljudno prosim za pomoč pri zapisovanju zvez kratic. Slovenski pravopis pravi (1024), da se nekatere zveze kratic lahko pišejo tudi narazen. Kot primer je navedeno MO RS - Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije (gre za dve poimenovalni enoti, ki ju tudi v kratičnem poimenovanju ločimo s presledkom). V pravilu je zapisano "da se lahko" - ali to pomeni, da je možen zapis skupaj in narazen?

Po tem pravilu se sicer zapisuje narazen tudi ZRC SAZU. Glede na navedeno, bi se moralo narazen zapisovati tudi FURS, DURS, GURS, vendar je ustaljena praksa zapis skupaj. Enako mislim, da je tudi s kratico MORS. Kako je pravilno zapisovati omenjene kratice? Kako bi pravilno zapisali tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije? USRS in VSRS ali US RS in VS RS?

Ali lahko kaj malega razložite o zvezah tipa več njih (27njih ipd.), ki so se razpasle celo med sicer bolj pismenimi? Morda bi se dalo s preprosto razlago na družbenih medijih celo kaj doseči ...

V besedilu (tematsko področje: statistika) uporabljam dve imeni statističnih testov. Pojavljata se v angleških besedilih, to sta: omnibus test in post-hoc test.

• Ali se v pri pisanju v slovenskem besedilu izraza omnibus in post-hoc sklanjata?
• Ali je pri pisanju izraza post-hoc potrebno napisati vezaj, kakor zasledimo v literaturi v angleščini, ali je bolje brez njega?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 8. 2026.

V medijih se pogosto pojavlja zveza do kam. Na primer v naslovih: Do kam lahko seže rast trgovcev? (Dnevnik), Do kam bo segalo morje? (Delo), Do kam seže podpora slovenskih parlamentarcev? (Večer), Do kam za naš teran (Val 202). Primer s tem prislovnim zaimkom se pojavi tudi v razlagi gesla kam v SSKJ: Pokazal je, do kam naj odkosijo. Je zveza do kam potemtakem enakovredna zvezi do kod?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 8. 2026.

Kako pravilno imenujemo žensko, ki doji lastnega otroka? Našla sem le izraz dojilja za žensko, ki doji tujega otroka.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 8. 2026.