zanima me, kako se pravilno zapiše: sovjetsko-afganistanska vojna ali sovjetsko − afganistanska vojna? Kakšne vrste tvorjenka je to in po katerem členu Slovenskega pravopisa se moramo ravnati?
Zadetki iskanja
Jezikovna svetovalnica
Beseda velerejka (kot ženska, ki se ukvarja z velerejo živali) ne obstaja v slovarjih. Ne obstaja pa niti beseda velereja, ki pa jo je mogoče najti v nekaj virih (npr. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-6FG7FMTS/c75e35a3-e41a-4146-a7b0-64b1436478fd/PDF in http://www.genska-banka.si/wp-content/uploads/2018/08/Salehar_2012_prva_kranjska.pdf, ki referira na nadaljnji pisni vir). Pojem je očitno zloženka iz vele (link url)* (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=vele) in reja (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=reja). V slovarjih ne obstaja niti beseda *vejerejec, ki pa jo je mogoče najti v enem viru (http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J5GAM452/22f3e737-4941-47e9-a886-fbce898347f4/PDF).
Beseda rejec je običajna (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=rejec), ženska oblika rejka pa je dosegljiva v Pleteršnikovem slovarju (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=rejka) in Besedišču (http://bos.zrc-sazu.si/cgi/ada.exe?name=besedisc&expression=rejka). Vendar je besedo rejka mogoče najti v standardni klasifikaciji poklicev 2008 (https://www.stat.si/skp/Esearch.aspx) kot žensko obliko besede rejec. V slovarjih (SSKJ, Pleteršnikov slovar in Besedišče) je mogoče najti kombinacije živinorejec/živinorejka (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=živinorejec), prašičerejec/prašičerejka (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=prašičerejec) in svinjerejec/svinjerejka (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=svinjerejec in http://bos.zrc-sazu.si/cgi/ada.exe?name=besedisc&expression=svinjerejka).
Ob enakih izhodiščih, kot je iz besede rejec (pa tudi živinorejec, prašičerejec in svinjerejec) mogoče ustvariti besedo rejka (pa tudi živinorejka, prašičerejka in svinjerejka), je iz besede velerejec ustvarjena beseda velerejka. Je dopustno tako ustvarjanje besede velerejka? Za določen namen bi moral ugotoviti, ali je mogoče oblikovati besedo – samostalnik, ki je sestavljen le iz ene besede. Za namen uporabe opisi »ženska, ki se ukvarja z velerejo živali«, »ženska, ki se ukvarja z rejo živali na veliko/debelo«, »ženska, ki se ukvarja z rejo živali v velikem številu« ali podobno niso primerni oziroma uporabljivi.
Ali je sicer mogoče s podobnimi prijemi/načini (po analogiji) ustvarjati dopustne besede, ki jih sicer ni v slovarjih?
Katero začetnico uporabiti pri drugi sestavini priredne zveze, ki jo pišemo z vezajem, kadar je lastno ime ali kadar ni lastno ime, vendar je na začetku povedi?
- Ali se pri lastnih imenih obe sestavini pišeta z veliko začetnico? Ali torej pišemo npr. Kamniško-Savinjske Alpe, Avstro-Ogrska monarhija, vendar tudi Nemško-Slovenski slovar (če bi bil tak naslov), Ekonomsko-Poslovna fakulteta?
- Kako pa, če je taka zveza občnoimenska beseda in na začetku povedi? Črno-bela ...?
Je pravilen zapis narodno-zabavna ali narodnozabavna glasba? Prosim za utemeljitev.
V rabi se pojavlja zapis skupaj in narazen: koronavirus in korona virus, tudi samostojna korona. Ali so vsi zapisi oziroma rabe pravilni?
Zanima me, kako pišemo naslednje besedne zveze (raba vezaja ali pomišljaja, stični ali nestični):
- Šola za medicinske sestre - babice
- Srednja šola za zdravstvene delavce za ginekološko-porodniško smer.
In kako če so besedne zveze sklanjane? Npr.:
- Srednjo šolo za za zdravstvene delavce za ginekološko-porodniško smer,
- Šolo za medicinske sestre - babice
- zdravstveno prosvetna delavka
- zdravstveno prosvetno delo
- zdravstveno - prosvetnimi aktivisti
- dvig zdravstveno - prosvetne zavesti
- ginekolog-porodničar
Zanima me ali se srednjenapetostno piše skupaj ali narazen? Predvidevam, da je to podredna zloženka, ampak bi vseeno želela obrazložitev.
Zanima me, kako je pravilno:
- Bil je narodnozaveden/narodno zaveden Slovenec.
V SP namreč najdem:
- národnozavéden -dna -o; bolj ~ biti ~
in pri iztočnici
- národno ozirn. prisl. (á) ~ mešano ozemlje; ~ zaveden.
Zanima me pravilni zapis bio in eko hiša. Ali je treba zapisati besedi skupaj, npr. biohiša ali narazen (bio hiša). Pomensko na področju gradnje hiš beseda bio vsebinsko označuje hiše, zgrajene iz naravnih materialov, beseda eko pa visokotehnološke hiše (nizkoenergijske, pasivne). V medijih se namreč dosledno zapisuje bio hiše. Kako se pravilno zapiše naslov Gradnja bio in eko hiš. In še, zakaj zapišemo pasivna hiša z dvema besedama, če bi bil vaš odgovor, da zapišemo biohiša skupaj?
Zanima me pravilen zapis zveze družbenokulturni center. Na spletu sem namreč zasledila različne – skupaj (podredna zloženka), z vezajem (priredna zloženka).
Zanima me pravilen zapis zveze turistično rekreacijski center. Na spletu sem namreč zasledila različne – skupaj (podredna zloženka), z vezajem (priredna zloženka) in narazen. V Slovarju krajšav (na portalu Termania) je mogoče najti zapis narazen. Dvomim, da je ta pravilen.
Iščemo krajše poimenovanje za rubriko, kjer bi bili objavljeni dokumentarni filmi. Ali je zloženka DOKU dovolj razširjena, da bi jo lahko uporabili pri imenovanju rubrike dokumentarnih filmov? Bi bilo tako poimenovanje dovolj razumljivo za spletne uporabnike?
V Sloveniji imamo na voljo tudi mrežo ENSVET, kjer energetski svetovalci nudijo svetovanje o učinkoviti rabi energije v gospodinjstvih.
Kako se torej imenujejo te pisarne: energetskosvetovalne ali energetsko svetovalne pisarne, morda energetske svetovalne pisarne?
Najdem namreč različne oblike zapisa (skupaj, narazen, celo z vezajem).
Sama menim, da pišemo pridevnik skupaj, ker izhajamo iz besedne zveze energetsko svetovanje.
Kako je prav: mesnopredelovalna ali mesno-predelovalna industrija?
Terminološka svetovalnica
Pri prevajanju knjige iz začetka 19. stoletja sem naletela na angleško besedo aristophagy . Po pregledu besedil na spletu sem ugotovila, da poimenovanje označuje prehranjevanje, ki je najboljše možno. Ker besede, ki bi označevala tako prehranjevanje, v SSKJ2 nisem našla, vas prosim, če lahko predlagate primeren slovenski ustreznik.
Pri lektoriranju se je pojavila težava, kako zapisovati poimenovanja materialov v kemiji, ki so sestavljena iz kratice in predpone in samostalniškega jedra, konkretno poliHIPE material . Zanima me, ali je ustrezno, da je predpona zapisana z malimi črkami, nato pa kratica z velikimi. HIPE je angleška kratica (High Internal Phase Emulsion). Zanima me, če bi bil ustrezen zapis z desnim prilastkom, torej material poliHIPE , ali morda zapis z vezajem, torej poliHIPE-material . PoliHIPE nastopa tudi samostojno in se sklanja, pri čemer se zadnja črka ne bere, zato je beseda v strokovnem besedilu, ki ga lektoriram, sklanjana tako: poliHIPE-a . Je to v redu? Ali ne bi bilo bolje sklanjati brez vezaja, torej poliHIPA , glede na to, da zadnji -e deluje kot končnica? Z anima me tudi zapis termina poli(PEGMA) material . Tudi PEGMA je angleška kratica (Poly(ethylene glycol) methacrylate).
Pri pedagoškem delu se srečujem z izrazi s področja kemije in biokemije, pri katerih opažam različno rabo, zlasti glede ustreznosti poimenovanja in zapisovanja nekaterih metod. Pri čiščenju beljakovin s kromatografskimi postopki uporabljamo različne vrste kromatografij , ki se med seboj razlikujejo po principu ločevanja. Vedno gre za to, da imajo beljakovine v heterogenem vzorcu različno hitrost potovanja skozi stekleno ali kovinsko cev, napolnjeno z nosilcem, razlika v hitrosti potovanja pa je posledica interakcij z nosilcem. Metoda, pri kateri interakcije potekajo preko izmenjave ionov, se imenuje ionsko izmenjevalna kromatografija . Prvi del termina je pogosto zapisan z vezajem ( ionsko-izmenjevalna ), redko tudi skupaj ( ionskoi zmenjevalna ). Pojavlja pa se tudi zapis ionska izmenjevalna kromatografija . Ker so ioni lahko nabiti pozitivno ali negativno, obstajata tudi termina kationsko izmenjevalna kromatografija in anionsko izmenjevalna kromatografija , spet z vsemi različnimi načini pisanja, včasih pa celo anionska kromatografija in kationska kromatografija . Drugi tip kromatografije temelji na interakcijah med na nosilec pripeto molekulo in vzorcem. Govorimo o afinitetni kromatografiji . Včasih je na nosilec pripeta kovina, pogosto tudi nikelj . To metodo imenujemo nikelj afinitetna kromatografija , kar je večinoma zapisano z vezajem, ne pa vedno. Podobno je z glutation afinitetno kromatografijo , ko je na nosilec vezan glutation . Zanima me torej, kdaj je pri kromatografskih metodah smiselno pisanje skupaj, kdaj z vezajem in kdaj brez. Zanima me tudi, ali je izraz ionska izmenjevalna kromatografija ustrezen, ko gre za metodo, ki temelji na izmenjavi ionov.
Zanima me slovnični spol prevzetega termina, za katerega se v slovenščini pojavljata obliki telomer in telomera . Termin na področju genetike označuje končni del evkariontskega kromosoma, ki je sestavljen iz ponavljajočih se nekodirajočih zaporedij nukleotidov, ki so nujni za obstojnost in podvajanje kromosomov. V Farmacevtski terminološki slovar 2 in Botanični terminološki slovar 2 je vključen termin ženskega spola ( telomera ), v Angleško-slovenski slovar izbranih izrazov iz biokemije in molekularne biologije pa termin moškega spola ( telomer ) s podatkom, da je ženska oblika napačna. Je torej pravilna oblika moškega spola telomer ali ženskega spola telomera ?
Zanima me, ali imamo slovensko ustreznico za angleški termin product placement . Termin označuje oglaševanje, pri katerem je izdelek namerno prikazan v filmih ali televizijskih oglasih. Gre za netradicionalno oglaševanje, ki inovativno in v primerjavi s klasičnim oglaševanjem nevsiljivo prenaša oglasna sporočila.
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 18
- 19
- 20
- 21
- Naslednja »