Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Svetokriški
žleht2 prisl. slabo: je shkoda sa taku dobre rezhy, de taku shleht ſo kuhane ǀ zhe pak bodò shleht piſsali de yh bò dobru otèpel ǀ Vij kateri ste shleht gvantani primer.> zhe njegovi dellauzi ſò shlehtnishi shivali raishi je imel → žleht1
Prekmurski
žmàhen tudi žmàjhen -hna -o tudi žmàjen -jna -o prid. okusen: Mlêko je jáko 'zmâhna jêsztvina KAJ 1870, 77; zelje prineseno, kak je jáko 'smajhno SIZ 1807, 36; Meso mládi kozic je žmajhno AI 1878, 15; 'zmajhnomi kruhi AIN 1876, 28; i 'zmâhno trávo szi je brao k-záütriki KAJ 1870, 100; z-'smajhnov jejſztvinov nyé bode dr'sála SIZ 1807, 30
žmahnéši -a -e okusnejši: Szád tászranyüjejo na zimô, da szprhnê i têm 'zmâhnêsi de KAJ 1870, 28
Svetokriški
žnidar -ja m krojač: skarie s' katerimi shnidar im. ed. rejshe ǀ ſhuſhter ima dol djati ſvojo shublo, shnider im. ed. ſvojo ijglò ǀ Angely is nebeſs ſo prishli v'shtazuno tiga Svetiga Shnideria rod. ed. Homobonuſa ǀ plazhaj shtazunariu, inu shnidariu daj. ed. ǀ Rad vervjem, de bi nekateri shnidary im. mn. radi imeli, de bi Angely sa nyh shivali ǀ shnidery im. mn. veliku morio terpeti, sakj zhe vezh lejt della minie ſna, dokler skoraj vſaku lejtu nouu furm v'deshelo pride ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Shniderij im. mn. S. Homobona ǀ bres shniderjou rod. mn. ludje nemoreo biti ← srvnem. snīdære ‛krojač’
Svetokriški
žokati -am nedov. žokati: desh jo mozhi, ſonze jo pezhe, jo reisheio, jo mlatio, jo meleio, jo taku martraio de prah rata, s' rokami jo shokajo 3. mn., ali gramlaio ← nem. sacken ‛trpati v vrečo’
Svetokriški
žolč -a m žolč: vſe semelske slatzhizhe nebeskem perglihane ſo grenke kakor shauzh im. ed., inu pelen ǀ Ta sholzh im. ed. bi nebil shnable Chriſtusave oſtrupil ǀ Vſta polne shauzhja rod. ed. moje hudobie ǀ bodo ſa shpisho pelen, inu ſa pitje pak ta grenki shauzh tož. ed. imeli ǀ neushijem drugiga, ampak ſtrup teh kazh, inu shouzh tož. ed. teh lintuornou ǀ kirſe pije ſtrup teh kazh, inu ſhauzh tož. ed. teh lintvornou ǀ ſo vſeli eno gobo, leto ſo v'jeſſihu, inu v'shauzhu tož. ed. omezhili ǀ mene napaiash s' shauzham or. ed., inu mene gaishlash s' terniom tvojh grehou ǀ ſam G. Bug shuga te greshne, de yh hozhe shpishat, inu napajat s' pelinam, inu shauzhom or. ed. ǀ s'shauzhom or. ed., inu ſtrupom ga napajejo → zolč
Svetokriški
žolnir -ja m vojak: èn dan ta sholner im. ed. ſvoje perſy reskrie ǀ S. Martin je try ſtane imel, je bil sholnier im. ed., Minih, inu Shkoff ǀ kadar bi uni ſholner im. ed. li deſsetino sa Boga prestal, uniga, kar sa ſvojo reuno plazho prestoij ǀ S. Jacob je bil en ribizh, nikar sholnjer im. ed. ǀ S. Martin ta ſvejt sapuſtj, inu is' sholneria rod. ed. Minih rata ǀ obeniga puntarskiga, ali faratarskiga sholnerja rod. ed. k'ſvoj vojski ne perpusti ǀ ena iſvelizhena dusha ſe je bila prikaſala enimu sholnerju daj. ed. ǀ Alexander Macedonski krajl je djal enimu lenimu inu shleht ſholneriu daj. ed. ǀ ſo bily Kmeti eniga Sholneria tož. ed. na mertve shlake ſtepli ǀ s'suojo shibo taistiga sholnerja tož. ed. po glavi vudari ǀ Iest videm Eniga ſholnerja tož. ed., kateri v'shelesni gvant ſe je oblekal ǀ Slon ſe je hotel maszhovati nad tem sholneriam or. ed., satorai sa nym v' potok skozhi ǀ bi G. Bug nebil perpuſtil hudizhom sadavit dua sholneria tož. dv. ǀ sholnerij im. mn. hitru na pot ſe postavio ǀ sholnery im. mn. nyh loke sproshio, inu vuſs shivot s' ſtrelamy nepolnio ǀ ty greshni ſholnerij im. mn. ſo ga vahtali ǀ Ta je taisti Ionatau Mèd, kateriga kadar bi bily ſmèli ti ſholnery im. mn. jejsti ǀ teh Sholnerjou rod. mn. eden je njegovo ſtran s'ena ſulizo odperl ǀ Ceſar je bil sbral enu dobrut teh ner ſerzhnejſhyh shlonerjou rod. mn. ǀ s'eno veliko companio sholneriou rod. mn. ǀ ſvoje, inu ſvoyh sholnerju rod. mn. ſerze reſveſseliti ǀ Krajl Xerxes dvanajſt ſtutaushent Sholneriu rod. mn. vſak dan je sphishal ǀ s' malu shelnerjou rod. mn. ǀ Abſolon je bil sapovedal ſvoim sholneriom daj. mn. Davida ob leben perpravit ǀ je taku govuril ſvoijm sholnerjom daj. mn. ǀ K'ſadnimu ſapovei ſholnerjom daj. mn. de imaio shturmat meſtu ǀ kar ſo mogli imeti kupaj sloshe, inu tem ſholnerjam daj. mn. neſsejo ǀ nyh Capitan k'sholneriam daj. mn. pravi ǀ vſe skuſi je mislil na ſvoje sholnerie tož. mn. ǀ vkup sholnerje tož. mn. Klizheio, inu sbiraio ǀ ta Gospud ſholnerje tož. mn. vkupaj poklizhe ǀ vaſhi Boguvi ſo preobernili ſolse v'shlahtne kamene … Sobe v'ſholnerje tož. mn. ǀ On nej pyanzhoval, kakor je navada per sholnerjoh mest. mn. ǀ S'Rimskimi sholnerij or. mn. ſo bilij shli Christuſa loviti ǀ Alexander ta Veliki Mazèdonski krajl s'sholnery or. mn. ſe je bratil ← srvnem. solner ‛vojaški plačanec’
Vorenc
žonft m, F13, agrésta, nesréliga grosdja ẛhonft; aloë, enu ternaſtu ẛeliszhe, s'grenkim ẛ[h]onftom; cedrium, citronou ẛhonft; chylus, vel chymus, ẛhonft, ali kir ẛheleiẛu jei, zerana ſhpiṡha v'ẛhelodzi; galbaneus, ṡhonfft te neṡnane ſmolè galban imenovane; glavcium, -cÿ, tudi en ṡhonfft memithe imenován; laserpitium, -tÿ, je en ṡhonft od eniga neṡnaniga ṡeliṡzha, ty vuzheni darṡhé, de je naſha tá dobru diſheza[!] angelica; lasertiatum acetum, jeſſih s'letem diſhezhim ṡhonftom ṡmeiſhan; liquor, -ris, en ṡhoft, ali ṡhonft, mokrota, ena prelyvna reizh; melligo, -nis, tá roṡhni ṡhonfft, is kateriga zhibele mèd ſeſſajo; opium, -ÿ, ṡhonfft is makoviga ſémena; opopanax, -cis, ṡelizhe[!] v'Lidÿ inu Macedonÿ, is korena nareiṡaniga tezhe vunkai en ſmolèn ṡhonfft; silphium, -phÿ, en ṡhlahtni ṡhonft od eniga ṡeliṡzha, eni meinio, de letú ṡeliṡzhe je angelica; prim. žoft 
Svetokriški
žugati -am nedov. žugati, groziti, pretiti: Bug s'trashno ſhtimo sazhne shugat nedol. ǀ Ti O vſmileni G. Bug vſe skusi naſs ſtrashish, nam shugash 2. ed. ǀ S. Duh sfarij, inu ijm shuga 3. ed. rekozh ǀ Ti ſi shaleſten kadar nimash shzhim tvoje dolge plazhat, inu shugaio 3. mn. tebe v'jetie poſtavit ǀ Bug ozha je shugal del. ed. m Ierusalemu s'Kusi Preroka ſaphonia rekozh ǀ ſo y shugali del. mn. m ty Ajdy de jo bodo neusmilenu martrali
Svetokriški
župa -e ž juha: shupa im. ed. ſe reslye meſſu ſe v' pepeli povala ǀ hrenava shupa im. ed. ſturi de ſe ozhy sazhneio potiti ǀ Sama Krajliza Nebeſka je bila perneſla eno skledizo shupe rod. ed. ǀ leta ſreſani capun cell rata v'shupo tož. ed. skozhi ǀ Sdaj bom dal Antverhariom, inu Deleuzom eno skledo goveiga meſſa v' hrenavi shupi mest. ed. ǀ en kuhar vus okaden, inu oſſmujen, s' shupo or. ed. oblit ǀ imaio poprej srajtat kulikajn shup rod. mn., kulikajn prat, kulikajn poshtet, kulikajn tort, inu ſalathozheo na miſo dat ← srvnem. suppe ‛juha’
Svetokriški
žveplenski -a prid. žveplen: na naglim bo zhes naſs ta shveplenski im. ed. m ogin prishal ǀ shueplenski im. ed. m plemen do Nebes je shvigal ǀ saKaj je bil ta ſueplenski im. ed. m ogin prishal s'Nebeſs ǀ de bi yh is taiſtiga shveplenskiga rod. ed. m ognia reishili ǀ taiſti ogin perglihan temu shveplenskimu daj. ed. m ogniu ǀ Bug je bil ta shveplenski tož. ed. m ogin poslal ǀ si vidil ta ſhueplenski tož. ed. m ogin, kateri je poshgal Sodomo inn Gomoro ǀ shveplensk tož. ed. m ogin je pred ozhmy vidila ǀ ta vezhni shveplenskiogin tož. ed. m+ ſi ſadobish ǀ my vboge dushe terpimo v' tem shueplenskim mest. ed. m plemenu ǀ Tamkaj v' plemeni shveplenskim mest. ed. m leshi ſveſana dusha ǀ v'shveplenskim mest. ed. m ogniu te dushe plauaio ǀ Bug je bil perſilen s' tem shueplenskim or. ed. m ogniom yh konzhati ǀ en ſam lot s'ſvoio sheno, inu s'dvema Hzherama je bil ohrajnem pred tem ſhveplenskim or. ed. m ogniom ǀ sdaj s'shveplenskim or. ed. m plemenam ſim obdan → žveplo, → žveplen
Prekmurski
žvèplo -a s žveplo: Sulphur 'Sveplo KMS 1780, A8b; ſzpadno je ogyen i ſveplo od nébe KŠ 1771, 230; On dé de'zd'ziti i 'zveplo TA 1848, 9; Vu Zognyom i 'zveplom gorécsoj mlaki KŠ 1754, 144
Svetokriški
žvižgati nedov. 1. žvižgati: kadar je eno miso, ali almoro sa glaſhe dellal, je shuishgal del. ed. m, inu pejl (V, 35) 2. sikati: levu sazhne pruti nijm erioviti, vuok tulit, Kazha shvishgat nedol. (I/2, 16) ǀ kakor de bi otrozy ſe jokali, pſy laiali, kazhe shvishgale del. mn. ž (III, 266) Drugi pomen je kalk po it. sibilare, ki pomeni ‛žvižgati’ in ‛sikati’.
Število zadetkov: 4472