Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Terminološka
Strojepisnica
Zanima me, kateri izraz je po vaše primernejši za strojepisnico . Termin strojepisnica se uporablja na slovenskih sodiščih za sodno pisarno, v kateri se izvaja pisarniško poslovanje s pomočjo računalnika. Zaposleni v strojepisnicah se imenujejo strojepisci oziroma zapisnikarji .
Terminološka
Strukturna motnja
Angleški termin architectural distortion označuje spremembo v dojki. Dojka ima maščobno in žlezno tkivo, ki je razporejeno v obliki nekakšnih vzorcev. Vzorec vsake osebe je individualen, dojki pa simetrični. Pri tej vrsti spremembe, ki jo opazimo z radiološko preiskavo, je porušena simetrija. Kateri bi bil najustreznejši slovenski termin za angleški termin architectural distortion ?
Terminološka
Tehnoblebetanje
Imam težave pri prevodu angleškega izraza technobabble , ki ima v Cambridgeevem slovarju oznaki neformalno in slabšalno in pomeni 'tehnični jezik, ki ga običajni ljudje težko razumejo'. Razmišljal sem, da bi ga prevedel s terminom žargon , toda v tem primeru bi se izgubil slabšalni prizvok, ki bi ga pri prevodu rad ohranil. Pomislil sem na izraz tehnoblajščina , a se mi ne zdi posrečen. Mi lahko svetujete kaj primernejšega?
Terminološka
Tretiranje rastlin
Pri pisanju doktorske disertacije se je pojavil pomislek o ustreznosti izrazov besedne družine tretirati (rastline), torej tretiranje (rastlin), tretma (rastlin), tretirana (rastlina) ipd. Vzrok naj bi bil tujejezični (angleški) izvor besede. Predlagana je bila zamenjava z izrazom izpostaviti (rastlino čemu), torej izpostavljanje (rastline čemu), izpostavljena (rastlina), vendar je izražen dvom o ustreznosti besednih zvez, kot so izpostavitev rastline (kadmiju) za tretiranje rastline (s kadmijem). Vprašanje je, kako pravilno prevesti besedi tretiranje in tretma (ki imata v SSKJ oznako publ. ) in če je uporaba teh dveh besed v slovenskih besedilih dovoljena.
Terminološka
Turistični proizvod kolesarstvo
Zanima me, kakšna je pravilna raba samostalnikov kolesarjenje in kolesarstvo oziroma kakšna je razlika med njima. Na področju turizma se je namreč izoblikoval poseben tip turističnega proizvoda za kolesarje, ki vključuje ustrezno kolesarsko infrastrukturo, vodenje kolesarskih izletov in ostalo ponudbo, ki je prilagojena kolesarjem. Zanima me, ali je tovrstni proizvod ustrezneje poimenovati turistični proizvod kolesarjenje ali turistični proizvod kolesarstvo ?
Terminološka
Učinek uničenja opazovalcev
Naleteli smo na težavo pri slovenjenju angleškega termina bystander killing effect , ki v farmakologiji označuje pojav nehotenega uničenja zdravih celic ali tkiv, ki se nahajajo v bližini celic ali tkiv, na katere je usmerjeno (tarčno) zdravilo, do česar lahko pride zaradi difuzije ali prehitre aktivacije zdravila. Učinek uničenja teh okoliških celic je pri zdravljenju lahko koristen ali škodljiv. Ker se za ta pojem uporablja tudi krajša oblika termina bystander effect , smo pomislili na poimenovanje učinek opazovalca , ki pa že označuje socialnopsihološko teorijo, ki predvideva, da se občutek odgovornosti za pomoč žrtvi v skupini neznancev porazdeli, zaradi česar je manj verjetno, da bo kdo zares pomagal.
Terminološka
Večskalna metoda
Zanima me vaše mnenje o pridevniku večskalni (ang. multiscale ), ki se uporablja kot sestavina terminov s področja fizike, npr. v terminu večskalna metoda , pa tudi večskalni pristop , večskalna računalniška simulacija itd. Gre za to, da npr. neka metoda (računalniška simulacija, obravnava), zajema več krajevnih in časovnih skal hkrati. Skala v tem kontekstu (npr. časovna skala , krajevna skala ) je v naravoslovno-tehničnih strokah vsekakor ustaljen termin. Po mojem mnenju je pridevnik večskalni primeren in ustreznejši od pridevnikov multiskalni in večmerilni ali opisnih poimenovanj, npr. pri več merilih . Poleg tega kolega, ki se že dolgo ukvarja s tem področjem, tudi sam uporablja termin večskalnost .
Terminološka
Veriženje blokov
V nacionalnem tehničnem odboru za standarde prevajamo naslov standarda  Blockchain and distributed ledger technologies – Vocabulary . Blockchain označuje tehnologijo za elektronsko beleženje transakcij na varen način z uporabo digitalnega podpisa in kontrolne vsote. Ker je blockchain nova beseda, ki v Sloveniji še nima uveljavljenega prevoda, smo pred dilemo, ali lahko v naslovu prevoda ohranimo besedo blockchain . Tako bi bil naslov standarda Blockchain in tehnologija razpršene evidence ali Blockchain in tehnologija porazdeljene knjige . Prosim za vaše mnenje.
Terminološka
Vernakularna arhitektura
Zanima me slovenski ustreznik za pridevnik vernakularen (ang. vernacular ), ki se pojavlja npr. v zvezi vernakularna arhitektura , ki označuje preprosto arhitekturo, ki se je prenašala iz roda v rod, uporabljala predvsem lokalne materiale in se razvijala brez sodelovanja formalno izšolanih arhitektov. Poleg tega se pridevnik vernakularen pojavlja še v zvezi vernakularni jezik in v zadnjem času tudi na področju etnologije in antropologije v zvezah vernakularna kultura , vernakularna glasba in vernakularna kreativnost . Zdi se, da se omenjeni pridevnik najpogosteje uporablja kot sopomenka za ljudski . Ali je to po vašem mnenju ustrezno?
Terminološka
Visokoločljivostni instrument
Zanima me, kako oblikovati pridevnik iz besedne zveze visoka ločljivost . Ali je ustrezno visokoločljivostni instrument ali visoko ločljivi instrument ? Visoka ločljivost  je v Islovarju definirana kot 1. 'ločljivost, ki z velikim številom slikovnih pik zagotavlja ostro sliko' in 2.'ločljivost, pri kateri je število slikovnih pik na palec navadno več kot 300'.
Terminološka
Vodno telo
V besedilih sem že večkrat zasledil rabo termina vodno telo in me zanima, ali gre za pravilno rabo. Gre za izraz, ki izvira iz angleščine ( water body ) in s katerim avtorji označujejo različne tipe voda, npr. mlake, jezera, kali, reke. Sam sklepam, da ta termin ni potreben, saj bi ga lahko nadomestili. Govorili bi lahko npr. o vodah, tipih voda, vodnih okoljih. Kakšno je vaše mnenje?
Terminološka
Z dokazi podprto oblikovanje politik
Iščemo slovenski ustreznik za angleški izraz evidence-based policy making , ki označuje oblikovanje politik na podlagi objektivnih dokazov. Ker je izraz nastal po analogiji z angleško zvezo evidence-based medicine , za katero se je v slovenščini že uveljavil izraz z dokazi podprta medicina , predlagamo izraz z dokazi podprto oblikovanje politik .
Terminološka
Zeleno zavajanje
Prosim za nasvet o najprimernejšem ustrezniku angleškega termina greenwashing , ki označuje oglaševanje okoljske prijaznosti nekega izdelka z neresničnimi ali nepopolnimi trditvami. V slovenščini se že pojavlja zeleno zavajanje , lažno zeleno oglaševanje in zavajanje glede okoljske prijaznosti .
Terminološka
Zobozdravniški stol
Sem v dilemi glede poimenovanja stola za pacienta v zobozdravstveni ambulanti. Je to zobozdravstveni stol , saj se na njem izvajajo zobozdravstvene storitve, ali je to zobozdravniški stol , kot ga poimenujejo nekateri. Termin zobozdravniški stol mi ne deluje najbolje, saj bi to lahko pomenilo, da gre za stol, na katerem sedi zobozdravnik, kar pa ni res. Gre namreč za stol, na katerem sedi pacient, medtem ko zobozdravnik sedi na svojem stolu ( stol za terapevta ). Kaj je torej pravilno, zobozdravstveni stol ali zobozdravniški stol ?
Terminološka
Zrakoprepustni zamašek
Kemijski inštitut je za angleško zvezo air-permeable stopper predlagal prevod zamašek, ki prepušča zrak , kar se prevajalcem pri Evropski komisiji ne zdi povsem ustrezno. Predlagajo zrakopustni oz. zrakoprepustni zamašek.  Kemijski inštitut je predlagal opisno terminološko rešitev. V Slovenskem pravopisu 2001 se ponuja tudi možnost prepusten za kaj, torej zamašek, prepusten za zrak, kar pa še vedno ne ustreza.
Terminološka
Žive morske mene, mrtve morske mene
Pri projektu se ukvarjamo z določanjem hidrografske ničle, tj. ravni, od katere se na pomorskih kartah vrisujejo globine morja. Srednja morska gladina je odvisna od plimovanja, tj. pojava izmeničnega spreminjanja višine vodne gladine v morjih in oceanih. Ekstrema se imenujeta plima in oseka in sta odvisna od medsebojnega položaja Zemlje, Sonca in Lune. Višina plime in oseke se spreminja glede na povprečno gladino. Okoli mlaja in ščipa, ko so Sonce, Luna in Zemlja v liniji, se vpliva Sonca in Lune seštejeta tako, da je amplituda večja. Ko je Luna v prvem in zadnjem krajcu in se Sonce in Luna nahajata eden nasproti drugemu pod kotom 90°, vpliv Sonca zmanjšuje vpliv Lune, zato nastanejo najmanjše amplitude. Pri računanju srednje morske gladine se morajo izračunati tudi večletna povprečja ob teh posebnih položajih Sonca in Lune. V nekem slovenskem srednješolskem učbeniku smo našli opisni poimenovanji povprečna vrednost plim/osek ob prvem in zadnjem krajcu ter povprečna vrednost plim/osek ob polni in prazni luni , na slovenskih pomorskih kartah, v vodnikih in strokovni literaturi pa se uporabljata termina žive morske mene (obdobje, ko je Luna v mlaju in ščipu in so amplitude plimovanja največje) in mrtve morske mene (obdobje, ko je Luna v prvem in zadnjem krajcu in so amplitude plimovanja najmanjše). Menim, da sta termina žive morske mene in mrtve morske mene prevzeta iz hrvaščine, saj se je v prejšnji državi do leta 1991 s to tematiko ukvarjal Hidrografski inštitut iz Splita. Zanima nas, ali ste ta termina zasledili tudi v slovenskem jeziku oz. ali sta po vašem mnenju ustrezna.
Število zadetkov: 476