Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Svetokriški
želja -e ž želja, hrepenenje, poželenje: Od hude shelje rod. ed. prideio hude miſly, poboy, preſeshtvu, inu loterja ǀ de bi eno meſseno lubesan, inu sheljo tož. ed. v'nyh obudila ǀ Pridigarij nimaio po shejli mest. ed. teh ludij pridigat ampak pò voli S. Duha ǀ hozhemo poſehmal s'mislio, s'sheljo or. ed., inu s' djainam Bogu shlushit ǀ ſo tekli s' veliko sheljo or. ed. taiſtu vinu pokushat ǀ ga sazhnejo hude miſly, inu shelje im. mn. martrat ǀ ſò vezhkrat hude shelje im. mn., inu miſly mene obshle ǀ Letukaj ſe imaio vſtanovit vashe miſly, ſhelje im. mn., inu ſerza ǀ ſerce je taistu meistu, v' Katerem ozhij, inu sheliè im. mn. Boshie ſe ustonovè ǀ shejlie im. mn., katere ſò mene obſhle te dny ǀ v' ſebi imà shiuu apnu teh hudih shejll rod. mn. ǀ po Kateri te negnuſne shivali hudih miſly, inu greshnih shejl rod. mn. hodio ǀ de bi sheio vashih hudih sheil rod. mn. potalashili ǀ kakor kojnij resuſdani dèrjeio taku ferbeshnu po potu neuarnim nijh hudih shell rod. mn. ǀ Ena galea polna galiotu s' ketenamy ſvojh hudih ſhell rod. mn. ſvesanih ǀ ſlabi zholnizhi, pres dreva te pokure, pres veſla te molitve, polni luken hudijh sheijl rod. mn., inu greshnyn nauad ǀ nje nezhiſtim sheljam daj. mn. nej hotel pervolit ǀ ti ſe bosh preusela, inu bersdo tvojm greshnim shelam daj. mn. perpustila ǀ ſe imamo odpovedati vſi boganarodnoſti, inu poſvetnim shejlom daj. mn. ǀ hozhte vashijm hudim shelom daj. mn. ſe super postavit ǀ tuoje beſſede poshlusha, inu tuoje shelje tož. mn. posna ǀ vſe tuoje misli, shele tož. mn., inu pozhutKe vidi ǀ kaj ſi bil skuſi takorshne shelie tož. mn. vdubil ǀ edn timu drugimu ſi sazhneta piſſat, inu nyh veliko lubesan resodeuat, hude shelle tož. mn. edn pruti timu drugimu imeti ǀ Gorje takorshnem, kateri po ſvoj nori glavi, inu hudih sheljah mest. mn. ſe shenio ǀ vij paK dokler ne shivite po pameti, semuzh po shelah mest. mn. hudih vashijh pozhutku ǀ shiher morio shivejti po sheiliah mest. mn. tiga ſvejta inu meſſa ǀ po ſvojh shejlah mest. mn. bodo Vuzhenike iskali ǀ napolni tvoje ſerze s' ſvetimi sheljami or. mn. ǀ s'ſkerbami tiga blaga, inu s'shejlami or. mn. tiga shivota → želje
Svetokriški
ženin -a m ženin: Shenin im. ed. je ſvojo Neveſto perpelal na ſvoj dum ǀ kar shenin im. ed. v'viſsokjh peiſmah od ſvoje Naveſte pravi ǀ shelim samolzhi pergliho teh deſſet Diviz, katire shenen im. ed. Nebeski nanaglim je bil poklizal ǀ v'ſerzu ſvojga shenina rod. ed. Iſaka ǀ sdaj pak k'shlushbi ſvojga ſhenina rod. ed. n'hozhe s'postele gori vſtati ǀ ſe pergliha enimu salublenimu sheninu daj. ed. ǀ nepameten je bil Quintianus, dokler ſe je troshtal de ta S. Diviza bo njega sa ſvojga Shenina tož. ed. vsela ǀ kakor obena druga Neveſta ſvojga Shenena tož. ed. ǀ od ſtraha vmerje, inu s'ſvoim sheninom or. ed. v'pakal ſe vderè ǀ enaka s' shenenam or. ed. rata ǀ vam nesapovej ſe od vaſhih sheninu rod. mn. lozhit ǀ vam sheninam daj. mn. nesapovej de bi imeli vaſhe Neveste sapustiti ǀ Naveste ſo sapustile suoje shenine tož. mn. krajle nebeski ženin Kristusov epitet: nje Nebeſhki ſhenin im. ed. Christus Ieſus ij je bil ſerce vſel ǀ Hozhe rezhe Senin Nebeski im. ed. ǀ ta duhouna Neveſta je bila v' takorshni gnadi per ſvojmu Nebeskimu Sheninu daj. ed. ǀ S. Gertrudis je proſsila suojga Nebeshkiga shenina tož. ed. Christuſa Iesuſa ǀ s' Nebeskem Sheninam or. ed. ſo shle h' tej Nebeski ohzeti → ženim
Svetokriški
žgati žgem nedov. žgati: sa sdravie nijh shivota ſe puſte secat, resat, inu shgati nedol. ǀ mu ymaio gauge na zhellu shgati nedol. ǀ to preprosto syrotizo je bil sapovedal shiuo sghati nedol. ǀ ogin vas shge 3. ed., sheio, inu lakoto terpite ǀ ta ogin taku mozhnu shgè 3. ed., inu pezhe te dushe ǀ My bi tulikaj nemarale sa leta ogin, kateri nas shgé 3. ed., inu pezhe ǀ Raunu takorshen ogin je v' vizah, kateri zhiſti dushe v' gnadi Boshi mertve, kakorshen v' pakli sghé 3. ed. te fardamane dushe ǀ ta paklenski pak do vekoma bo njeh dushe shgal del. ed. m ǀ ali sakaj G: Bug ta element te vode n'hozhe de bi mu offroval, dokler vſy ty drugi elementi mu ſo offrovali, inu cilu ogin ſam ſebe je offroval, dokler te druge offre je shagal del. ed. m ǀ kadar ſo yh gajshlali, shgali del. mn. m, inu martrali žgati se žgati se: po lejti zellidan na ſonzi dellamo, inu ſe shgemo 1. mn. ǀ kadar vashe dushe v' vizah ſe bodo pekle, inu shgale del. mn. ž
Pleteršnik
žȋv, žíva, adj. lebendig, lebend; ali si še živ? lebst du noch? dokler bom živ, ne pozabim tega, so lange ich lebe, vergesse ich dies nicht; živ ostati, am Leben bleiben; za žive in mrtve sovražiti koga, jemanden heftig hassen, Jurč.; za žive in mrtve se pričkati, Jurč.; verjeti kaj za žive in mrtve, etwas fest glauben, Jurč.; — vse svoje žive dni, seine Lebtage; nisem ga videl svoj živ dan, Cig., Jurč.; za živ svet rad, für mein Leben gern, Cig.; žive duše ni tukaj; živa duša, živ krst ne ve, keine Seele weiß es; živi vrag, der leibhafte Teufel; — vse živo je česa, es wimmelt von etwas; vse živo jih (žab) je bilo, Npes.-Mik.; — živa voda, das fließende Wasser; — živa meja, der Heckenzaun; — živa prst, die Dammerde, Cig.; živi kamen, der natürliche Stein, Cig.; živa skala, natürlicher Fels; v živo skalo vsekana ječa, SlN.; — živ ogel, eine glühende Kohle; živ pepel, glimmende Asche; živo apno, ungelöschter Kalk; — živa rana, eine offene Wunde, Cig.; živi konec peresa, der Federkiel, V.-Cig.; — živo, der empfindliche Theil des menschlichen Körpers, das Leben: burja v živo gre, Notr., Dol.; do živega priti komu, jemandem beikommen, (tudi pren.); to gre do živega, das dringt bis aufs Leben, Cig.; (pren.) do živega svetovati, dringend anrathen, Vrtov. (Km. k.); v živo čutiti, lebhaft empfinden, Ravn.; lep je nauk, v živo sega (dringt zum Herzen), Ravn.; v živo zbosti koga, jemanden (mit Worten) empfindlich treffen, Ravn.; to ga je v živo bolelo, Ravn.; v živo delati, mit großem Eifer arbeiten, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — suho vejo do živega odrezati, den dürren Ast bis auf das Leben abschneiden, Cig.; v živo pokositi senožet, das Gras möglichst nahe an der Wurzel abmähen, Nov.; — živ rob, eine scharfe Kante; na žive robe izdelati les, Z.; — lebhaft, regsam, munter; živ deček; živ konjič; žive oči; — živa barva, eine helle, lebhafte Farbe; — živa vera, ein lebendiger Glaube; živa prošnja, eine inständige Bitte; živa beseda, pathetische, ergreifende Worte; živa želja, ein lebhafter Wunsch, die Sehnsucht, das Schmachten, Cig. (T.); živ pomislek, eine eingehende Bedachtnahme, Levst. (Pril.); živo, mit Nachdruck: živo priporočati, živo prositi.
Svetokriški
živ -a prid. živ: Tankaj vidim Ierneja de shivu im. ed. m ſe pusti odrejti ǀ Manichæus je bil shiu im. ed. m na meh odert ǀ ſo diali, de ſte huda kakor shiu im. ed. m ogin ǀ v'ſvetim vblatu ſe najde ta pravi shivi im. ed. m dol. Bug ǀ jeſt ſe zhudim de shiva im. ed. ž ſi odſhla ǀ ona pak nej uredna de je shiua im. ed. ž ǀ vſe kar je shivu im. ed. s bilu ſa nimij je shlu ǀ pred oblizhe praviga shiviga rod. ed. m Boga ǀ So mene sapuſtili kateri ſim ta pravi ſtudeniz shive rod. ed. ž vode ǀ prezej vſe kar je bilu shiviga rod. ed. s potoni ǀ po ſmerti ſe prikashe timu shivimu daj. ed. m ǀ krajl Saul nemore Davida shiviga tož. ed. m ži. terpeti na semli ǀ shiriga tož. ed. m ži., inu veſseliga najdejo ǀ de bi taiſto shivo tož. ed. ž imeli ſeshgati ǀ to preprosto syrotizo je bil sapovedal shiuo tož. ed. ž sghati ǀ v' ſebi imà shiuu tož. ed. s apnu teh hudih shejll ǀ ima en mozhan grad na shivi mest. ed. ž skali ſisidan ǀ ta dua Mladenizha shiua im. dv. m, inu ſdraua is Shkaffa uſtaneta ǀ nikar li shivi im. mn. m temuzh tudi martvij ſo tej nepametni shivini perglihani ǀ Anania Azaria, Miſsael ſolo bily iſvolili shivy im. mn. m v'to resbeleno pezh versheni biti ǀ Bug hozhe de ſe njemu offramo dokler ſmò shiuy im. mn. m ǀ Ene shive im. mn. ž v'ogin skozhjo ǀ pravizhni Rihter teh shivih rod. mn., inu mertvih ǀ Pravizhnishi je tem mertuem, kakor pak tem shivim daj. mn. pomagat ǀ karsheniki pak shivem daj. mn. eniga piſselza kruha nepodadò ǀ G: Bug, kateri li shive tož. mn. m offre lubi ǀ ſhive tož. mn. m bi oderli, inu nyh Koshe predali ǀ Xeuxes ta imenitni Malar taku kunshtnu je bil smalal de tize shive tož. mn. ž
Svetokriški
život -a m 1. telo: noge ſo ta sadni tal tiga shivota rod. ed. ǀ polovizo shiuota rod. ed. spredniga je imel Kakor en vuol, polovizo pak sadniga Kakor en leuu ǀ KAj bò s'vami, kateri ſte debeliga ſhivota rod. ed. ǀ ſe njemu pregresheo is vſijmi glidamij, inu pozhutki nijh shjvota rod. ed. ǀ kosho s'shivota rod. ed. ſo ijm tergali ǀ bi bilu nuznu nashi dushi, inu shivoti daj. ed. ǀ dobru lebajmo inu nuzajmo naſh shivot tož. ed. dokler je mlad ǀ per dobrem ſdravij shiveti, lebat, inu ſhivot tož. ed. zartlati ǀ ima vezh mozhij v'enim perstu Kakor ti v'zelom shivotu mest. ed. ǀ uſij glidi ſe ſo na nyh shiuotu mest. ed. tresli ǀ shlovik ima tulikain glidu v'shivotu mest. ed., kulikain dny je v'lejtu ǀ tudi na shivoti mest. ed. veliko bolezhino je pozhutil ǀ hodite po semli s' shivotam or. ed., inu s' ſerzam mislite na nebeſſa 2. življenje: videozh to veliko neuarnost ſvojga shivota rod. ed. ǀ ta bolni pohleunu sazhne Ceſarja proſsit de bi hotel njegovimu shivotu daj. ed. trij ſame dnij odlog dati ǀ sholnerij vagaio nijh shivot tož. ed., de bi li krajlu mogli vſtrezhi ǀ danaſs ſe imenuje en dober Pastir, kateri da svoj shivot tož. ed. sa ouze ǀ Kadar bi taushent shivotu rod. mn. bil imel, vse rat, inu volnu sa zhast Chriſtuſavo bi bil sgubil
Svetokriški
žleb -a m žleb, kanal: shivènie je raunu kakor voda, katera tezhe po semli: Ali sakaj perloshi to beſſedo po semli? inu sakaj nepravi po shlebi mest. ed.? dokler po shlebi mest. ed. hitrèshi tezhe kakor po semli? Samerkajte de voda katera tezhe po shlebah mest. mn. obeniga duha neudobi ǀ od dalezh je puſtil vodo po shlebah mest. mn. pelati Množinski obliki lahko kažeta na možni nastavek žleba ž, ki pa ne bi imel vzporednice pri nobenem drugem sloven. piscu in v nobenem drugem slovan. jeziku.
Svetokriški
žleht1 nepreg. prid. slab: en shleht im. ed. m, hudoben zhlovik is imenom Semei je preklinal ǀ ta shleht im. ed. ž lolka, katera shlishi v'ogin ǀ vaſhe shleht im. ed. s, inu greshnu dellu tu bo vrſhoh de bote fardamani ǀ v' hisho ene shleht rod. ed. ž loterze ǀ je bil en mladenizh shlahtniga ſtanu, ali shleht rod. ed. s shivejna ǀ krajl je djal enimu lenimu inu shleht daj. ed. m ſholneriu ǀ h'shlushbi temu Satanu, inu eni shleht daj. ed. ž Pershoni ǀ s'en shleht tož. ed. m dobizhik, s'en kratk lusht G: Boga reshalio ǀ s'eno taku shleht tož. ed. ž rejzh predash hudizhu ǀ shleht tož. ed. s blagu, sa dobru ſi predal ǀ ty Ajdje s'enu shlet tož. ed. s koſsilice, taku hualeshni ſe temu kloshtru iskaſheio ǀ kadar bi vy pò mory venem shleht mest. ed. m, resbitem zholnizhu ſe pelali ǀ nikar mene neshtrajfaj po mojm shleht mest. ed. s sadarshajnom ǀ jeſt ſe boim, inu ſramujem pred tvoje Svetu pravizhnu oblizhe priti s' takorshno shleht or. ed. ž raitingo ǀ s' taku maihinem, inu shlet or. ed. s blagam tulikajn slata, inu srebra ſo ony udobili ǀ zhe ſo ohernio tribali, s'shleht or. ed. s blagam golufali ǀ neplazhesh antverharie temuzh s'hleht or. ed. s blagom ǀ zhe vy pak ſte shleht im. mn. m, taku bo vam enkrat hudu hodilu ǀ ueni mreshj ſe najdeio dobre, inu shleht im. mn. ž ribe ǀ ſa volo shleht rod. mn. andlu ǀ S. Duh je perglihal lete poſvejtne rezhy takorshnem shleht daj. mn. rezhjem ǀ de ſi lih shleht tož. mn. m ſobe imaio ǀ od kateriga drugiga ſe nemorio troshtat, ampak hude shleht tož. mn. ž beſsede ǀ niska, shleht tož. mn. s, inu nespodobna della nyh viſokim ſtanu ſo dopernaſhali primer.> Vy ſte tu bulshi sbrali, inu meni tu shlegenshi tož. ed. s puſtili ǀ dokler hudizh je tu bulshi vsel, nej she tu shlehenshi tož. ed. s s'kuharzo rejd vsame presež.> kakor de bi bil ta ner shlehtnishi im. ed. m zhlovek tiga ſvejtà ǀ kakor de bi ta ner shlehtnishi im. ed. ž reizh bila ǀ kakor de bi she shlehtnishi im. ed. s bilu, kakor je enu shenofovu sernu ǀ de bi mogal ſapovedat muham, ali tej nershlehtnishi daj. ed. ž shivali ǀ te vesheio kakor tega ner shlehtnishiga tož. ed. m ži. zhloveka ǀ veliku krat s'eno shlehtnishi tož. ed. ž rejzh preda ǀ k'temu je bil sbral to nar shlehtniſhi tož. ed. ž, inu maluvrednishi rejzh ǀ satorai je te ner shlehtnishi tož. mn. ſnope sberal ← srvnem. sleht ‛slab, slabo’
Svetokriški
žnidar -ja m krojač: skarie s' katerimi shnidar im. ed. rejshe ǀ ſhuſhter ima dol djati ſvojo shublo, shnider im. ed. ſvojo ijglò ǀ Angely is nebeſs ſo prishli v'shtazuno tiga Svetiga Shnideria rod. ed. Homobonuſa ǀ plazhaj shtazunariu, inu shnidariu daj. ed. ǀ Rad vervjem, de bi nekateri shnidary im. mn. radi imeli, de bi Angely sa nyh shivali ǀ shnidery im. mn. veliku morio terpeti, sakj zhe vezh lejt della minie ſna, dokler skoraj vſaku lejtu nouu furm v'deshelo pride ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Shniderij im. mn. S. Homobona ǀ bres shniderjou rod. mn. ludje nemoreo biti ← srvnem. snīdære ‛krojač’
Število zadetkov: 489