Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

trío tría samostalnik moškega spola [tríjo]
    1. glasbena zasedba, sestavljena iz treh glasbenikov, navadno instrumentalistov
      1.1. skladba za to zasedbo
    2. skupina treh oseb, ki pri čem sodelujejo, imajo skupno vlogo, cilj; SINONIMI: tercet
STALNE ZVEZE: godalni trio, klavirski trio
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Trio) iz it. trio, kar je po zgledu duo izpeljano iz tre ‛trije’ - več ...
tropína tropíne samostalnik ženskega spola [tropína]
    navadno v množini kar ostane po iztisnjenju tekočine iz plodov, semen
ETIMOLOGIJA: iz trop ‛trdi deli grozdnih jagod po stiskanju’ (= hrv., srb. trȍp) < pslov. *tropъ, verjetno iz *tropati ‛stiskati, tlačiti’ iz ide. korena *trep- ‛stopati, teptati’, tako kot gr. trapéō ‛mečkam, stiskam grozdje’ - več ...
tropínovec tropínovca samostalnik moškega spola [tropínovəc]
    žganje iz grozdnih tropin
ETIMOLOGIJA: tropina
troposfêra troposfêre samostalnik ženskega spola [trọposfêra]
    iz meteorologije najnižje območje atmosfere, ki sega do višine približno 10 km od Zemljinega površja in v kateri nastajajo vremenski pojavi
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. troposphere, nem. Troposphäre, iz gr. tropḗ ‛obrat, smer’ + (atmo)sfera
tŕska tŕske samostalnik ženskega spola [tə̀rska]
    1. odcepljen tanek, podolgovat kos lesa, navadno s hrapavo površino
      1.1. tak kos lesa, na enem koncu narezan, kot pripomoček za svetenje
      1.2. odcepljen droben del česa, navadno lesa
    2. velika morska riba s tremi hrbtnimi plavutmi, dvema podrepnima plavutma in svetlo progo vzdolž telesa; primerjaj lat. Gadus morhua; SINONIMI: polenovka
    3. iz zoologije velika morska riba s tremi hrbtnimi plavutmi in dvema podrepnima plavutma; primerjaj lat. Gadidae
    4. ekspresivno kdor je zelo vitek, suh ali se mu to pripisuje
FRAZEOLOGIJA: suh kot trska
ETIMOLOGIJA: = cslov. trěska ‛dračje, trske’, hrv. trijȇska ‛trska’, srb. tréska, rus. treská ‛polenovka’, star. in nar. tudi ‛trska, iver’, češ. tříska < pslov. *trěska ‛trska, drobir’ iz treskati - več ...
tuberkulóza tuberkulóze samostalnik ženskega spola [tuberkulóza]
    nalezljiva bakterijska bolezen, pri kateri se v tkivih, zlasti pljučih, pojavljajo krogličaste vnetne tvorbe; SINONIMI: jetika
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz novolat. tuberculosis, iz lat. tūberculum ‛majhna grba, tvor’, iz tūber ‛grba, oteklina, tvor’, sorodno s tumēre ‛otekati’, zaradi vozličastih izrastkov celic, ki se pojavijo na obolelem tkivu - več ...
ùf medmet
    1. tudi s ponovljeno črko f izraža, da se zdi govorcu kaj težko
      1.1. tudi s ponovljeno črko f izraža, da se govorec obotavlja spregovoriti o čem težkem, težavnem
    2. tudi s ponovljeno črko f izraža, da govorec občuti zadovoljstvo, olajšanje po naporu, čustveni napetosti
    3. tudi s ponovljeno črko f izraža, da govorec komu ali čemu občudujoče priznava kaj dobrega, težko dosegljivega
    4. kot členek, tudi s ponovljeno črko f uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo, ji pripisuje pomembnost
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, verjetno prevzeta iz nem. uff
urtikárija urtikárije samostalnik ženskega spola [urtikárija]
    iz medicine kožna bolezen, pri kateri se nenadno pojavijo zelo srbeči rdeči izpuščaji; SINONIMI: koprivnica
STALNE ZVEZE: solarna urtikarija
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. urticaria, iz lat. urtīca ‛kopriva’ - več ...
varóza varóze samostalnik ženskega spola [varóza]
    1. iz čebelarstva bolezen odraslih čebel in čebeljih bub, ki jo povzroča parazitska pršica varoja; SINONIMI: varoja
      1.1. parazitska pršica, ki povzroča to bolezen; SINONIMI: iz čebelarstva varoja
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. varroosis ‛bolezen, ki jo povzroča varoja’, glej varoja
večérja večérje samostalnik ženskega spola [večérja]
    obrok, ki se jé zvečer, ali uživanje tega obroka
STALNE ZVEZE: zadnja večerja
ETIMOLOGIJA: = cslov. večerja, hrv., srb. vèčera, rus. večérja, češ. večeře < pslov. *večer̕a iz večer
večérjati večérjam nedovršni glagol [večérjati]
    1. jesti večerjo
      1.1. jesti za večerjo
ETIMOLOGIJA: večerja
velblód velblóda samostalnik moškega spola [velblót velblóda]
    iz zoologije kopitar z eno ali dvema grbama in daljšim ukrivljenim vratom, prilagojen na življenje v puščavi; primerjaj lat. Camelus; SINONIMI: kamela
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek češ. velbloud, star. rus. velbljudъ in cslov. velьblǫdъ iz got. ulbandus ‛kamela’, to pa prek lat. elephantus ‛slon’ iz gr. eléphas ‛slon’ - več ...
vèndar členek [və̀ndar]
I.
    1. poudarja povedano kljub morebitnemu dvomu
      1.1. poudarja samoumevnost povedanega
    2. izraža nestrpnost, nejevoljo
      2.1. izraža spodbudo, navadno nestrpno, nejevoljno
    3. izraža veselje, navadno ob presenečenju, da je kaj mogoče
    4. izraža pomislek glede na prej povedano ali splošno znano, sprejeto
    5. v vezniških in členkovnih zvezah poudarja pomen razmerja, ki ga izraža veznik ali členek
    6. uvaja novo poved, ki je nasprotna prejšnji povedi

II. kot veznik
    1. uvaja besedo ali stavek, ki je nasproten prejšnjemu stavku ali besedi
      1.1. uvaja besedo ali stavek, ki izpostavlja zadržek, omejitev glede na prejšnji stavek ali besedo
      1.2. uvaja stavek, ki je glede na prej povedano ali splošno znano, sprejeto nepričakovan
      1.3. uvaja stavek, ki dodatno pojasnjuje prejšnji stavek
ETIMOLOGIJA: iz *viny že, iz *viny = cslov. viny ‛seveda, vsekakor’ iz vina ‛vzrok, prilika’ - več ...
vitamín vitamína samostalnik moškega spola [vitamín]
    organska snov, ki jo telo v majhnih količinah potrebuje za različne presnovne procese in pozitivno vpliva na delovanje organizma
STALNE ZVEZE: A vitamin, B vitamin, C vitamin, D vitamin, E vitamin, K vitamin, vitamin A, vitamin B, vitamin B1, vitamin B2, vitamin B3, vitamin B5, vitamin B6, vitamin B12, vitamin C, vitamin D, vitamin D3, vitamin E, vitamin F, vitamin H, vitamin K
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Vitamin in angl. vitamin) iz lat. vīta ‛življenje’ + (a)min - več ...
vlák vláka samostalnik moškega spola [wlák]
    navadno po železnih tirih vozeče vozilo iz med seboj povezanih vagonov, ki jih vleče lokomotiva
STALNE ZVEZE: cestni vlak, ekspresni vlak, hitri vlak, lebdeči vlak, magnetni vlak, muzejski vlak, oklepni vlak, oprtni vlak, spalni vlak, sprinterski vlak, šprinterski vlak, turistični vlak, vlak smrti, zeleni vlak
FRAZEOLOGIJA: kot ekspresni vlak, loviti zadnji vlak (za kaj), ujeti zadnji vlak (za kaj), vlak smrti, vreči se pod vlak, zadnji vlak (za kaj), zadnji vlak (za kaj) je odpeljal (komu), zamuditi vlak (za kaj)
ETIMOLOGIJA: kakor češ. vlak, hrv., srb., vlȃk, prvotno ‛vlečenje, vleka’, iz vleči, kalk po nem. Zug ‛vlak’ iz ziehen ‛vleči’ - več ...
volkodlák volkodláka samostalnik moškega spola [vou̯kodlák]
    1. bajeslovno bitje, ki je podnevi človek, ponoči ob polni luni pa postane krvoločno in podobno volku
      1.1. to bitje, ko se iz človeške podobe spremeni v volčjo
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. vukòdlak, vȕkodlak, nar. rus. volkolák, volkodlák, polj. wilkołak < pslov. *vьlkolakъ iz volk + pslov. *lakъ ‛obleka, koža’ - več ...
volúhar volúharja samostalnik moškega spola [volúhar]
    1. podgani podoben glodalec z okroglo glavo in krajšim, kosmatim repom; primerjaj lat. Arvicola amphibius; SINONIMI: iz zoologije veliki voluhar
    2. slabšalno kdor zaradi lastnih koristi prikrito, zahrbtno komu škoduje
STALNE ZVEZE: veliki voluhar
ETIMOLOGIJA: nejasno, morda izpeljano iz pslov. *volъ oz. *voluxъ, kar je potrjeno v cslov. *voluxъ ‛volar’ - več ...
vpéti vpnèm dovršni in nedovršni glagol [ʍpéti]
    1. narediti, povzročiti, da je kaj pritrjeno v ali na določeno mesto
    2. narediti, povzročiti, da kdo ali kaj dobi svoje mesto v kaki celoti
ETIMOLOGIJA: peti
vretênce vretênca samostalnik srednjega spola [wretênce]
    1. podolgovat, na koncih zožen pripomoček ali del naprave, zlasti manjši, na katerega se pri predenju navija preja
      1.1. manjši tanjši podolgovat pripomoček, na katerega se navija nit, vrv, žica
    2. vsaka od hrbteničnih kosti, skozi katero prehaja hrbtenjača
    3. iz botanike cvetni listi, razvrščeni v isti višini na cvetni osi
STALNE ZVEZE: telo vretenca
ETIMOLOGIJA: vreteno
vukojêbina vukojêbine samostalnik ženskega spola [vukojêbina]
    vulgarno kraj, prostor, za katerega so značilne oddaljenost od civilizacije in družbe, omejenost, zaostalost
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. vukojèbina, iz volk + tvorjenka od jebati
Število zadetkov: 543