Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
usvẹtljávati, -am, vb. impf. ad usvetliti, DZ.
Pleteršnik
usvojénje, n. die Zueignung, die Aneignung, Cig. (T.).
Pleteršnik
usvojevȃnje, n. das Zueignen, das Aneignen, Cig. (T.).
Pleteršnik
usvojeváti, -ȗjem, vb. impf. ad usvojiti: zueignen, Cig. (T.), nk.
Pleteršnik
usvojȋtelj, m. der Eroberer, ogr.-C.
SSKJ²
usvojítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od usvojiti: usvojitev stare kulture / usvojitev tujega jezika
● publ. uprli so se usvojitvi osnutka zakona sprejetju
Pravopis
usvojítev -tve ž, pojm. (ȋ) ~ stare kulture
Pleteršnik
usvojȋtəv, -tve, f. die Zueignung, die Eroberung, Cig., Jan.
SSKJ²
usvojíti -ím dov., usvójil (ī í) knjiž.
1. sprejeti kaj tujega in narediti za svoje: veliko različic pesmi priča, da je narod to pesem popolnoma usvojil
// začeti uporabljati: usvojiti moderno metodo, teorijo; umetnik je usvojil novo izrazno sredstvo
2. naučiti se, priučiti se: usvojiti osnovne pojme matematike; usvojiti tehniko hitrega branja / natančno prebrati in usvojiti besedilo si ga zapomniti
● publ. usvojiti tuje mnenje, predlog sprejeti; publ. tovarna je usvojila izdelavo novega tovornjaka je začela izdelovati
♦ šol. usvojiti učno snov
    usvojèn -êna -o:
    nova metoda je že usvojena
Pravopis
usvojíti -ím dov. usvôji -íte; usvójil -íla, -ít/-ìt, -èn -êna; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ osnovne pojme matematike; publ. ~ tuje mnenje sprejeti
Celotno geslo Sinonimni
usvojíti -ím dov.
GLEJ SINONIM: naučiti se, prevzeti2, sprejeti, zapomniti si
Pleteršnik
usvojíti, -ím, vb. pf. zueignen, Cig. (T.); sleparsko usvojeni denarji, Vrtov. (Km. k.); u. si, sich zueignen, sich aneignen, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — assimilieren, Cig. (T.).
SSKJ²
úš -í ž (ȗ)
1. majhen zajedavec z zelo sploščenim telesom in brez kril, ki živi na sesalcih in ptičih: uši grizejo; dobiti, imeti uši; obirati, odpravljati, uničevati uši; denarja ima kot berač, cigan uši zelo veliko; fant jé kot uš ima velik tek / naglavna uš / listne uši zajedavske žuželke, ki sesajo rastlinske sokove
● ekspr. uši so jih nosile, ne noge zelo so bili ušivi; ekspr. saj ga bodo uši pojedle zelo ušiv je; star. pri tej hiši so večkrat pasli uši imeli uši; ekspr. sedel je v zaporu in redil uši imel
♦ zool. bela uš zajedavec na človeku, ki se zadržuje v obleki, Pediculus humanus; krvava, ščitasta uš; prave uši ki pijejo, sesajo kri sesalcev skozi kožo, Siphunculata; ribja uš zajedavski rakec na koži rib, ki sesa kri, Argulus foliaceus; sramna uš zajedavec na močneje poraslih delih človeške kože, navadno v obraslem delu osramja, Phthirus pubis
2. nizko malovreden, izkoriščevalski človek: ta uš nas že ne bo goljufala; pusti to pisarniško uš pri miru / kot psovka tiho, uš ušiva
Pravopis
úš -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȗ ȋ) obirati ~i; naglavna ~; člov., nizk. |malovreden človek|
Celotno geslo Sinonimni
úš -í ž
majhen zajedavec z zelo sploščenim telesom in brez kril, ki živi na sesalcih in ptičihpojmovnik
SINONIMI:
šalj. lazica, ekspr. uška
GLEJ ŠE SINONIM: ničvrednež
GLEJ ŠE: dlakar, kapar
Celotno geslo Frazemi
úš Frazemi s sestavino úš:
kot beráč uší
Celotno geslo Etimološki
ȗš ušȋ ž
Pleteršnik
ùš, ušȋ, f. die Laus; die Kopflaus (pediculus capitis); uši iskati, lausen; to se pravi uši biti = das ist eine undankbare Arbeit, Svet. (Rok.); bela uš, die Kleiderlaus (pediculus vestimenti), Erj. (Ž.); trtna uš, die Reblaus (phylloxera vastatrix), Erj. (Ž.), nk.; listna u., die Blattlaus, Cig., Jan.; — ȗš, Cv.
Celotno geslo Pohlin
uš [ȕš ušȋ] samostalnik ženskega spola

žival uš, LATINSKO: Pediculus ( LATINSKO: humanus)

Celotno geslo Hipolit
uš (vuš, vš) samostalnik ženskega spola
Število zadetkov: 666397