Zadetki iskanja
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Pleteršnik
skotíti, -ím, vb. pf. Junge werfen, ogr.-M., Vrt.; ako bi konja mačka skotila, bi podkovan za peč šel = keine Taube heckt einen Sperber, V.-Cig.
Pleteršnik
Pleteršnik
strážiti, strȃžim, vb. impf. 1) aufpassen: mačka na miško straži, Dol.-Svet. (Rok.); — 2) Wache halten, Cig., Jan., nk.; — s. koga, jemanden bewachen, nk.; — praes. strážim, Cv.
Pleteršnik
strẹ́či, strẹ́žem, vb. impf. 1) aufpassen, lauern; uro na uro naj bi stregla, kdaj boste prišli, Jurč.; s. koga, Cig.; smrt me streže z lokom, Kast. (Rož.); tolovaji popotne ljudi strežejo, Levst. (Zb. sp.); stregli so ga, man hat nach ihm gefahndet, Z.; s. zajca, jelena, Cig.; lovec medveda streže, Ravn.-M.; ljudi streže, da za vino dajo, Dol.; s. na koga, Dict., Cig., C., Trub., Dalm.; na škrjance streč iti, auf den Lerchenstrich ausgehen, Cig.; mačka na miš streže, Polj.; pod mizo na drobtinice s., Krelj; s. na priložnost, Cig.; s. na izkušnjave, Krelj; — 2) aufzufangen suchen, auffangen: žogo s., Cig.; spuščajo po vodi vence, ki jih strežejo mladeniči, Navr. (Let.); vodo s., Wasser auffangen, Cig.; — 3) erwarten: gremo očeta streč, Mik.; s. česa, C.; stregel je kraljestva božjega, Krelj; — 4) achthaben, beobachten, bewachen, Jan.; s. koga, C.; s. na koga: z očmi je stregel nanj, Lašče-Levst. (M.); tolpa otročajev je z lačnimi pogledi stregla po mesu, LjZv.; s. na kaj, auf etwas achtgeben, Cig., Jan.; lauschen: s. na besede, C., M.; — 5) trachten: s. komu na život, jemandem nach dem Leben trachten, Dalm.; s. po življenju, Cig., Jan., Ravn.-Mik.; s. po čem, nach etwas trachten, Cig.; — 6) bedienen: pri mizi s.; pri maši s., ministrieren; = k maši s., C., Jsvkr., LjZv.; — Handlangerdienste leisten, Cig.; s. koga: krovca s., M.; zidarja s., C.; s. komu: zidarjem s., Cig.; v roke komu s., jemandem hilfreiche Hand leisten, Cig.; — aufwarten, bedienen: s. komu, Mur., Cig., Jan.; bolniku s., den Kranken pflegen; kakor se mi streže, tako mi kosa reže, Npreg.-Jan. (Slovn.); s. si s kako rečjo, sich einer Sache bedienen, Cig.; s. si, sich gütlich thun, Jan.; dobro si s., Meg.; — nachgehen, fröhnen: s. mesu, poželenju, veselju; svoji volji s., dem Hange nachgehen, Jan.; trebuhu s., Rog.-Valj. (Rad); — s. čemu, einer Sache obliegen, Guts., Jan.; službi s., den Dienst verrichten, Kast. (N. c.); na Francoskem strežejo vinogradom (wird viel auf Wein gebaut), Cig.; richtig behandeln: anti veš, kako se taki reči streže, Levst. (Zb. sp.); — 7) frommen, wohlbekommen, Jan.; to mu dobro streže, Mur., Cig.; — günstig sein: sreča mi streže, Danj. (Posv. p.); — tebi dobro streže, du bist gut daran, Cig.; vinogradom letos streže, die Verhältnisse sind heuer für die Weingärten günstig, C.; — 8) s. se, zusammenpassen, Cig.; zusammenstimmen (von Musikinstrumenten), Cig.; njih želje se strežejo, sie begegnen sich in ihren Wünschen, Cig.
Pleteršnik
stròp, strópa, m. 1) die Zimmerdecke, der Plafond; do stropa doseči; s. na ladji, das Verdeck, Cig., DZ.; — nebesni s., das Firmament, Cig.; — 2) der Dachstuhl, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — der oberste Dachtheil: mačka po stropu hodi, Idrija; der Dachgiebel, C.
Pleteršnik
šúliti, -im, vb. impf. streichen, kratzen, Štrek.; — š. se = smukati se: otrok, pes se šuli okoli človeka, Ip.-Erj. (Torb.): sich duckend schleichen, C.; mačka se za gredo šuli, Z.
Pleteršnik
tōca, f. 1) = mlad pes, das Hündchen (od it. tozzo, adj. dick und kurz, klein), Solkan-Erj. (Torb.); — 2) = mačka, toća Rez.-C.
Pleteršnik
Pleteršnik
Pleteršnik
Pleteršnik
Pleteršnik
Pleteršnik
zaprašíti, -ím, vb. pf. 1) mit Staub bedecken, einstäuben, bestäuben; z. se, sich mit Staub bedecken, staubig werden; obleka se je zaprašila; vse je zaprašeno po sobi; — 2) (Staub aufwirbelnd) enteilen, entrennen: (Lambergar) Mi zdaj iz dvora zapraši, Npes.-Vod. (Pes.); — z. se, aufstäuben (intr.), Cig.; zaprašilo se je, eine Staubwolke erhob sich; — z. se, losfahren, losstürzen: z. se proti komu, v koga, Cig.; pes se v mačka zapraši, Gor., Dol.
Pleteršnik
zasadíti, -ím, vb. pf. 1) bepflanzen; golino z lesom z., Cig.; z grahom z. brazde, ogr.-Valj. (Rad); — 2) einsetzen, pflanzen; drevje z. na kakem mestu; grme na vrt z.; — anlegen: vinograd z.; — 3) hineinstecken; z. kol v steno, Škrinj.-Valj. (Rad); kremplje z. komu v meso, die Klauen ins Fleisch einsetzen; z. komu nož v srce, jemandem das Messer ins Herz stoßen; z. mačka, ankern, Cig.; — z. se, sich einhäkeln: mačka, orel se kam zasadi, Cig.; sulica se zasadi v steno (bleibt in der Wand stecken), Ravn.; — z. jo komu, jemandem einen Schlag versetzen, Cig.
Pleteršnik
zasráti, -sę́rjem, vb. pf. eine Brut ansetzen, erzeugen (zaničlj.), Z.; najprvo je bila le ena mačka v vasi, in ta je zasrala vse te, kar jih je zdaj, Lašče-Levst. (Rok.); Balade od Čebelice zasrane (eingeführt), Preš.
Pleteršnik
zdivjáti, -ȃm, vb. pf. wild werden; mačka je zdivjala = je divja postala, ne drži se več hiš; — in Raserei gerathen, Cig.; auftoben, Cig.; svinje so zdivjale (fingen an sich wild zu geberden, wild umherzulaufen); — ausarten (o rastlinah): solata je zdivjala; trta je zdivjala (ist unmäßig hoch gewachsen); — (nam. vzd-).
Slovar stare knjižne prekmurščine
Prekmurski
kàk vez.
I. med členi v stavku
1. kakor, kot, za izražanje primerjave glede enakosti: I tô vero scsém varvati, Za nyé volo ráj vsze preneszém, Kak kâ bi jo steo odati KAJ 1848, 4; Eden kak te najvéksi je med timi vogerszki kralov Matyas král AI 1875, br. 1, 4; oe tak, kak ö: Croezus AIN 1876, 7
2. za izražanje primerjave sploh: Ah Boug! kak scsés vcsini zmenom Vu ſzmrti i v'sivoti SŠ 1796, 3; Grejhi me bodo te'zili, Kí je vecs kak pejſzka vmourji KŠ 1754, 270; vcsenyé vogrszkoga Jezika brezi steroga sze imenüványe Králev rávnotak nebi moglo ovarvati, kak sze niscse nemore za ocso zvati brezi diteta KOJ 1833, III; Sztênna tábla je véksa, kak moja kamenica KAJ 1870, 9; Krma .. sz-trávnikov vecs vozôv odpelano, kak v-drügih letaj AI 1875, kaz. br. 8
3. za izražanje podobnosti: je nas sitek Nei drügo li kak ta megla SM 1747, 78; Eta rejcs ſztvoriti vcsini teliko, kak z-nicseſza kaj vö prineſzti KMK 1780, 9; Povszéd je goribráo, kak vcséla méd KOJ 1845, 4; Rêcs Goszpodna je csiszta, kak ocsiscseno szrebro vu csrepnyenoj poszôdi TA 1848, 10; Máčka svojemi gospodi ne tak nagjena kak pes AI 1878, 8; Streha se je vužgála. I plamén je kak türen visoko sekao BJ 1886, 9
4. za izražanje funkcije, položaja: Za ſtero bláj'zenſztvo, Bomo ga dicſili, Kak laſztivno lüſztvo BKM 1789, 18; Na nyega [Jezusa] ſze naſzlányamo Kak na zvelicsitela BRM 1823, 7; Po csaszih v-Pannonio teliko národov razbijajoucs pride i odide kak jih je escse nej vidla KOJ 1848, 3; od etoga cajta pokojni kak dobrotnik je poznan AI 1875, kaz. br. 8
II. v odvisnih stavkih
1. za izražanje primerjave: Bosji dari kak tou jeſzo, a) te miloſcse SM 1747, 36; kai je Kristus mrel, kak je gori poveidano SM 1747, 41; Vſzejm lidém, tak vu junſztvi, kak vu ſzvétom hiſtvi bodoucſim KŠ 1754, 46; nego i du'zni ſzmo, kak za to prvo, tak i za to drügo, Bougi hválo dati KŠ 1771, A2a; Teda plácsa pravicsno, Vſzákomi kak je 'zivo BKM 1789, 7; Hercegovinanci, kak ete dni glászi právijo, prôti törkom sze osztro dr'zijo AI 1875, kaz. br. 3; Kak največ njej mogočno sveta spraviti živáti, to včini AI 1878, 10; kaibi mi ſzvéto ino poſteno ſiveli, kak vrecsei tak i vdjányi naſſem TF 1715, 15; ki ſzo ſtejnye vkupe prináſali cſi gli, kak ſtimam, nej zhüde, dönok znezrele náklonoſzti KŠ 1771, A3a
2. v zvezi z da, naj naj ſze ne zvisáva ſztejm poſzlejdnyi ſzvejt, kak da bi on vſo mestrío gori najſao KM 1796, 10; i na roké te vzemejo, da kak ne vdáris vu kamen nogé tvoje KŠ 1771, 11; to lüſztvo da kak na pouti ne pomenkájo KŠ 1771, 52; Zapovej tak ſztrá'ziti te grob, da kak pridoucsi vucseniczcke nyegovi vnocsi, vkrádnejo ga KŠ 1771, 97; nej, kak, pobérajoucsi koukol, ne ſztrgate vö navküp 'znyim i pseniczo KŠ 1771, 44; Odgouvorile ſzo pa te csedne govorécse: nej tak, naj kak zadoſzta nebode nám i vám KŠ 1771, 84
I. med členi v stavku
1. kakor, kot, za izražanje primerjave glede enakosti: I tô vero scsém varvati, Za nyé volo ráj vsze preneszém, Kak kâ bi jo steo odati KAJ 1848, 4; Eden kak te najvéksi je med timi vogerszki kralov Matyas král AI 1875, br. 1, 4; oe tak, kak ö: Croezus AIN 1876, 7
2. za izražanje primerjave sploh: Ah Boug! kak scsés vcsini zmenom Vu ſzmrti i v'sivoti SŠ 1796, 3; Grejhi me bodo te'zili, Kí je vecs kak pejſzka vmourji KŠ 1754, 270; vcsenyé vogrszkoga Jezika brezi steroga sze imenüványe Králev rávnotak nebi moglo ovarvati, kak sze niscse nemore za ocso zvati brezi diteta KOJ 1833, III; Sztênna tábla je véksa, kak moja kamenica KAJ 1870, 9; Krma .. sz-trávnikov vecs vozôv odpelano, kak v-drügih letaj AI 1875, kaz. br. 8
3. za izražanje podobnosti: je nas sitek Nei drügo li kak ta megla SM 1747, 78; Eta rejcs ſztvoriti vcsini teliko, kak z-nicseſza kaj vö prineſzti KMK 1780, 9; Povszéd je goribráo, kak vcséla méd KOJ 1845, 4; Rêcs Goszpodna je csiszta, kak ocsiscseno szrebro vu csrepnyenoj poszôdi TA 1848, 10; Máčka svojemi gospodi ne tak nagjena kak pes AI 1878, 8; Streha se je vužgála. I plamén je kak türen visoko sekao BJ 1886, 9
4. za izražanje funkcije, položaja: Za ſtero bláj'zenſztvo, Bomo ga dicſili, Kak laſztivno lüſztvo BKM 1789, 18; Na nyega [Jezusa] ſze naſzlányamo Kak na zvelicsitela BRM 1823, 7; Po csaszih v-Pannonio teliko národov razbijajoucs pride i odide kak jih je escse nej vidla KOJ 1848, 3; od etoga cajta pokojni kak dobrotnik je poznan AI 1875, kaz. br. 8
II. v odvisnih stavkih
1. za izražanje primerjave: Bosji dari kak tou jeſzo, a) te miloſcse SM 1747, 36; kai je Kristus mrel, kak je gori poveidano SM 1747, 41; Vſzejm lidém, tak vu junſztvi, kak vu ſzvétom hiſtvi bodoucſim KŠ 1754, 46; nego i du'zni ſzmo, kak za to prvo, tak i za to drügo, Bougi hválo dati KŠ 1771, A2a; Teda plácsa pravicsno, Vſzákomi kak je 'zivo BKM 1789, 7; Hercegovinanci, kak ete dni glászi právijo, prôti törkom sze osztro dr'zijo AI 1875, kaz. br. 3; Kak največ njej mogočno sveta spraviti živáti, to včini AI 1878, 10; kaibi mi ſzvéto ino poſteno ſiveli, kak vrecsei tak i vdjányi naſſem TF 1715, 15; ki ſzo ſtejnye vkupe prináſali cſi gli, kak ſtimam, nej zhüde, dönok znezrele náklonoſzti KŠ 1771, A3a
2. v zvezi z da, naj naj ſze ne zvisáva ſztejm poſzlejdnyi ſzvejt, kak da bi on vſo mestrío gori najſao KM 1796, 10; i na roké te vzemejo, da kak ne vdáris vu kamen nogé tvoje KŠ 1771, 11; to lüſztvo da kak na pouti ne pomenkájo KŠ 1771, 52; Zapovej tak ſztrá'ziti te grob, da kak pridoucsi vucseniczcke nyegovi vnocsi, vkrádnejo ga KŠ 1771, 97; nej, kak, pobérajoucsi koukol, ne ſztrgate vö navküp 'znyim i pseniczo KŠ 1771, 44; Odgouvorile ſzo pa te csedne govorécse: nej tak, naj kak zadoſzta nebode nám i vám KŠ 1771, 84
Prekmurski
kǘhinja tudi kǘhnja tudi kǘnja -e ž kuhinja: Skoro pri vsakoj hiži jé kühnya BJ 1886, 7; Od kühinye teda nikaj ſzi ne miſzlis SIZ 1807, 35; Znáj, ka sze i pesz ogible poparüvajoucse kühinye KOJ 1845; glédala na zemlô, na kühnye visziko mestrio AI 1875, br. 2, 7; Enpôt je ov dečák vu kühnyi žveplenice najšao BJ 1886, 8; Vu kühnyi pečéjo BJ 1886, 7; pren. Cslovik 'ze preczi, kak ſze o'zivi, Szvo kühinyo pred ſzebom má Vu ſzvoje materé tejli BKM 1789, 360; Culina Künya KM 1780, A8b; Künya Konyha KM 1790, 93; V jestvine sránbaj i v künjaj je dostakrát oblizliva [mačka] AI 1878, 9
Prekmurski
lízati -žem nedov. lizati: Jáko je snajžna [mačka], liže se neprehenjano AI 1878, 9; ki bodo vodou z-jezikom lizali, kak pſzi májo ſegou lizati KM 1796, 47; i nepriátelje nyegovi bodo préh lizali TA 1848, 57; Ali i pſzi pridoucsi lizali ſzo mozole nyegove KŠ 1771, 226
lízani -a -o polizan: Nego i máčka se zmivle zlizanimi tacami BJ 1886, 43
lízani -a -o polizan: Nego i máčka se zmivle zlizanimi tacami BJ 1886, 43
Prekmurski
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »
Število zadetkov: 76
Dostopnost