zvézda -e ž (ẹ́)
1. na videz majhno svetlo nebesno telo, vidno na jasnem nočnem nebu: zvezde se bleščijo, svetijo, žarijo; zasijale so prve zvezde; ekspr. nebo je posuto z zvezdami na nebu je veliko zvezd; ekspr. oblak, roj zvezd; soj zvezd; pesn. srebrnina zvezd / prerokovati iz zvezd; orientirati se po zvezdah / zvezda danica planet Venera na jutranjem nebu; zvezda repatica; zvezda severnica najsvetlejša zvezda v ozvezdju Malega medveda blizu severnega nebesnega tečaja / vznes., v krščanskem okolju, ob smrti nasvidenje nad zvezdami
// astron. Soncu podobno nebesno telo, ki seva lastno svetlobo: proučevati zvezde; zvezde Rimske ceste; zvezde v ozvezdju Lire; gibanje, oddaljenost zvezd; svetloba zvezde / dvojna zvezda skupina dveh zvezd; medičejske zvezde štirje najsvetlejši Jupitrovi sateliti; pulzirajoča zvezda ki se periodično širi in krči / planeti in zvezde stalnice
2. lik z več koničastimi podaljški, kraki, enakomerno izhajajočimi iz središča: narisati, pobarvati zvezdo; krak zvezde / peterokraka, šesterokraka zvezda
// kar je po obliki podobno takemu liku: obesiti srebrne in zlate zvezde na novoletno jelko / kolesna zvezda skupek žarkasto razvrščenih špic kolesa / ulice se stekajo v zvezdo
3. navadno s prilastkom simbol, znak v obliki peterokrake zvezde: zastava z zvezdo na sredi; partizan z rdečo zvezdo na kapi / red zaslug za narod z zlato zvezdo v socializmu visoko jugoslovansko odlikovanje za družbenopolitične in vojaške zasluge
// tak simbol, znak na našitku uniforme kot oznaka za določen častniški, generalski čin: našitek s tremi zvezdami / ekspr.: s svojim junaštvom si je pridobil še eno zvezdo je napredoval za eno stopnjo; čakajo ga oficirske, generalske zvezde postal bo oficir, general
4. vet. belo znamenje različnih oblik na čelu živali: konj ima veliko zvezdo; klinasta, polmesečna, srčasta zvezda
5. navadno s prilastkom zelo slavna igralka ali pevka: postala je filmska zvezda; nastop priljubljene gledališke zvezde; publ. nove zvezde in zvezdice na popevkarskem nebu
// publ. zelo slavna, znana oseba, ki deluje v kaki skupini, na kakem področju: postal je nogometna zvezda; on je zvezda košarkarskega moštva; bil je zvezda med raketnimi strokovnjaki / mladi pesnik je zvezda na nebu evropskega pesništva
6. nebesno telo kot poosebitev tega, kar bistveno določa, usodno vpliva na potek človekovega življenja: slediti svoji zvezdi; vsak ima svojo zvezdo / verjeti v zvezde
7. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: zvezda njegove sreče je utonila; utrnila se je zlata zvezda srečnih dni
● elektr. žarg. zvezda zvezdna vezava; vznes. svetijo naj ti prijazne zvezde v življenju naj ti bo lepo, dobro; ekspr. zanjo bi sklatil zvezdo z neba zanjo bi storil vse; ekspr. udaril se je, da je videl vse zvezde zelo se je udaril; ekspr. kovati koga v zvezde zelo hvaliti, povzdigovati; ekspr. tako je bilo zapisano v zvezdah usojeno; ekspr. rodil se je pod nesrečno zvezdo v življenju nima sreče; ekspr. segati za zvezdami želeti doseči nemogoče, težko uresničljivo; judovska zvezda šesterokraka zvezda iz dveh enakostraničnih trikotnikov kot simbol judovstva
♦ obrt. zvezda zvezdi podobna prvina zlasti pri kvačkanju; vrtn. božična zvezda zvezdnica; vitezova zvezda lončna rastlina s trobentastimi, navadno rdečimi cveti, Hippeastrum; zool. morske zvezde na morskem dnu živeči iglokožci s petimi ploščatimi, širokimi kraki, Asteroidea
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
Sprotni slovar slovenskega jezika
fôlovati, followati nedovršni glagol
- pogovorno omogočati prejemanje objav, obvestil drugega uporabnika, skupine ali podjetja na družbenih omrežjih SINONIMI: slediti
Celotno geslo
Sprotni
níkab samostalnik moškega spola
- zlasti v muslimanskem okolju širok trak, kos blaga, ki ženski pokriva ves obraz razen oči
Celotno geslo
Sprotni
skalabílnost samostalnik ženskega spola
- iz računalništva zmožnost prilagajanja zmogljivosti programske, strojne opreme glede na trenutne potrebe
Celotno geslo
Sprotni
sledíti SSKJ² nedovršni glagol
- omogočati prejemanje objav, obvestil drugega uporabnika, skupine ali podjetja na družbenih omrežjih
ePravopis – Slovenski pravopis
Celotno geslo
ePravopis
Jahvejev
Predlog
Jahvejeva Jahvejevo pridevnikIZGOVOR: [jáhvejeu̯], ženski spol [jáhvejeva], srednji spol [jáhvejevo]
Celotno geslo
ePravopis
suna
Predlog
sune samostalnik ženskega spolav Koranu nezapisani muslimanski nauki
IZGOVOR: [súna], rodilnik [súne]
Slovenski pravopis
Pravopis
dáleč1 prisl. dàlj (á; ȁ)
1. količine prostora živeti ~ od doma; najbolj ~; ~ po svetu; iti ~; ~ naprej; od ~
2. količine časa V spominih posega ~ nazaj
3. mer. ~ najboljši; ~ zadaj
od dáleč smer. prostor. prisl. zv. (á) Krogla je priletela ~ ~; ~ ~ slediti komu; poud. Samo ~ ~ mu je podoben |zelo malo|; prim. dalje
1. količine prostora živeti ~ od doma; najbolj ~; ~ po svetu; iti ~; ~ naprej; od ~
2. količine časa V spominih posega ~ nazaj
3. mer. ~ najboljši; ~ zadaj
od dáleč smer. prostor. prisl. zv. (á) Krogla je priletela ~ ~; ~ ~ slediti komu; poud. Samo ~ ~ mu je podoben |zelo malo|; prim. dalje
Pravopis
diktát -a m (ȃ) pisati po ~u po nareku; upreti se ~u ukazovanju, pritisku; mirovni ~ zmagovalcev |vsiljeni predlog|; publ. slediti modnemu ~u |okusu, smeri|
Pravopis
Pravopis
izsledíti -ím dov. izslédil -íla, nam. izsledít/izsledìt; izsledênje; drugo gl. slediti (í/ȋ í) koga/kaj ~ divjad; ~ krivca, vlomilca; neobč. ~ pojave radioaktivnosti ugotoviti, odkriti
Pravopis
Pravopis
mímo3 nepravi predl. z rod. (ȋ) Sava teče ~ Brežic; star. slediti komu ~ svoje volje kljub, proti; publ. Vlada šteje ~ predsednika še deset članov poleg; pravn. delati kaj ~ veljavnih predpisov
Pravopis
nasledíti -ím dov. naslédil -íla; drugo gl. slediti (í/ȋ í) koga/kaj neobč. ~ predsednika zamenjati, slediti mu; publ. Uničene freske je nasledil mozaik; neobč. naslediti kaj po kom ~ posestvo po očetu podedovati
Pravopis
nasledováti -újem dvovid., nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; nasledovánje; (-àt) (á ȗ) star. čemu Pomladi je nasledovalo suho poletje sledilo; star. nasledovati koga/kaj ~ ministra zamenjevati, slediti mu; ~ premoženje dedovati, podedovati
Pravopis
obésiti -im dov. obéšen -a; obéšenje (ẹ́ ẹ̑) koga/kaj ~ malho čez ramo; ~ obsojenca; poud.: Tega ne dam, pa če me ~iš |pod nobenim pogojem|; ~ šolo na klin |opustiti|; poud. obesiti komu kaj ~ vestnemu vsako delo |mu ga naložiti|; ~ podrejenemu odgovornost za nesrečo |pripisati, prisoditi|; ~ kupcu pokvarjen stroj |prodati|
obésiti se -im se (ẹ́ ẹ̑) ~ ~ na drog in se zagugati; poud. obesiti se komu ~ ~ moškemu na pete |slediti mu; zasledovati ga|; poud. obesiti se na koga/kaj ~ ~ ~ vsako besedo |pretirano kritično ocenjevati|
obésiti se -im se (ẹ́ ẹ̑) ~ ~ na drog in se zagugati; poud. obesiti se komu ~ ~ moškemu na pete |slediti mu; zasledovati ga|; poud. obesiti se na koga/kaj ~ ~ ~ vsako besedo |pretirano kritično ocenjevati|
Pravopis
obéšati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; obéšanje (ẹ́) koga/kaj ~ sliko; ~ obsojence; poud. ~ kaj na veliki zvon |povsod razglašati, pripovedovati|; poud. obešati komu kaj ~ garaču najtežja dela |mu jih nalagati|; ~ otrokom razne pustolovščine |pripisovati, prisojati|
obéšati se -am se (ẹ́) ~ ~ z vso težo na vrv; obešati se komu slabš. ~ ~ družbam v gostilni |pridruževati se|; poud. ~ ~ materi na pete |slediti ji; zasledovati jo|; obešati se na koga/kaj slabš. ~ ~ ~ prijatelje |vsiljivo iskati pomoč, zavetje|; poud. ~ ~ ~ okna |sklanjati se, nagibati se čeznje|
obéšati se -am se (ẹ́) ~ ~ z vso težo na vrv; obešati se komu slabš. ~ ~ družbam v gostilni |pridruževati se|; poud. ~ ~ materi na pete |slediti ji; zasledovati jo|; obešati se na koga/kaj slabš. ~ ~ ~ prijatelje |vsiljivo iskati pomoč, zavetje|; poud. ~ ~ ~ okna |sklanjati se, nagibati se čeznje|
Pravopis
presledíti -ím dov. preslédil -íla, nam. presledít/presledìt; drugo gl. slediti (í/ȋ í) lov. prečkati sled: kaj ~ jelena
Pravopis
Pravopis
sledíti -ím nedov. slédi -íte in slêdi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; sledênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) komu/čemu ~ divjadi; ~ materi za petami; Poročilu je sledila razprava; ~ pouku; publ.: ~ modi oblačiti se po modi; ~ ukazu ubogati, izpolniti ukaz; ~ zgledu ravnati se po zgledu, posnemati zgled; slediti koga/kaj ~ dekle s pogledom; Lovec ~i divjo svinjo; publ. slediti iz česa Kaj ~i ~ tega se vidi, je razvidno, se da sklepati; star. slediti za čim ~ ~ zlatom iskati ga; Nadaljevanje ~i; publ. Uspeh je hitro sledil je bil hitro viden, opazen; urad. Besedilo se dopolni, kot ~i
sledíti se -ím se (í/ȋ í) star. Razvaline gradu se še ~ijo so še vidne, opazne
sledíti se -ím se (í/ȋ í) star. Razvaline gradu se še ~ijo so še vidne, opazne
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- ...
- 9
- Naslednja »
Število zadetkov: 175
Dostopnost