Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
aplanát -a m (ȃ) fiz. lečje, ki da sliko predmeta brez sferne aberacije
SSKJ
apretúra -e ž (ȗ) 
  1. 1. teh. dokončna obdelava materiala za lepši videz, boljšo kakovost: apretura lesa, tekstilij, usnja; obrat za apreturo / svilena apretura ki da blagu lesk, kot ga ima svila
    // sredstvo za apretiranje: pri pranju apretura rada popusti; apretura proti mečkanju; platno brez apreture
  2. 2. tovarniški obrat za apretiranje: obratovodja apreture
SSKJ
arabéska -e ž (ẹ̑) um. ornament iz geometrijskih in stiliziranih rastlinskih motivov: po stenah se prepletajo arabeske; z arabeskami okrašena dvorana; pročelje hiše s kamnitimi arabeskami
// knjiž. besedna ali miselna igrivost: pesem je brez oblikovnih arabesk / ljubezen mladega para je ljubka arabeska v fabuli
♦ kor. plesna drža, uravnotežena na eni nogi; muz. krajša skladba, navadno klavirska
SSKJ
árgon in argón -a m (ȃ; ọ̑) kem. žlahtni plin brez barve, vonja in okusa, element Ar: z argonom polnjene žarnice
SSKJ
argumentácija -e ž (á) utemeljevanje, dokazovanje kake trditve: njegovi argumentaciji ni mogoče slediti; prepričljiva, protislovna argumentacija; argumentacija predloga
// dokazno gradivo: predložiti izčrpno argumentacijo; trditev je brez argumentacije; znanstvena argumentacija
SSKJ
arzénik -a m (ẹ̑) zelo strupen bel prah brez okusa, mišnica: zastrupiti se z arzenikom
♦ kem. arzenov trioksid
SSKJ
aséptičen -čna -o prid. (ẹ́) med. ki je brez kužnih klic, brezkužen: aseptični instrumenti / aseptična operacija operacija na neokuženem organu v brezkužnem okolju
// aseptični oddelek v bolnici oddelek za bolnike z obolenji, ki jih niso povzročile kužne klice
SSKJ
asíndeton -a m (ȋ) lit. nizanje, naštevanje besed ali stavkov brez veznikov; brezvezje
SSKJ
askéza -e ž (ẹ̑) načelno strogo odrekanje užitkom, ugodnostim: brez askeze tega ne bi zmogel; iz uživaštva je šel v skrajno askezo; srednjeveška askeza / njegov obraz je kazal strogo askezo
♦ rel. prizadevanje za dosego krščanske popolnosti
SSKJ
àtemátičen -čna -o prid. (ȁ-á) 
  1. 1. muz. ki je brez teme, motiva: atematična skladba
  2. 2. lingv. brezpriponski: atematični glagoli
SSKJ
àtóničen -čna -o prid. (ȁ-ọ́) lingv. ki je brez naglasa; breznaglasen: atonična beseda
SSKJ
aviónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na avion; letalski: avionski motor, radar / avionska pošiljka; poslati pismo z avionsko pošto / avionski posnetek
♦ les. avionski les smrekov les počasne rasti in brez grč
SSKJ
ávtodidákt -a m (ȃ-ȃ) knjiž. kdor si pridobi (strokovno) znanje brez šol; samouk: skladateljski avtodidakt; avtodidakt v slikarstvu
SSKJ
avtomát -a m (ȃ) 
  1. 1. tehnična naprava, stroj, ki opravlja delo brez človekovega sodelovanja: zastarele stroje v tovarni so zamenjali avtomati; steklenice polnijo z avtomati; elektronski avtomat; računski, telefonski avtomat; avtomat za zavijanje cigaret; z namestitvijo avtomatov se je produkcija zelo zvišala; dela kakor avtomat brez prestanka, enakomerno; brez misli in volje, mehanično
    ♦     voj. brzostrelka
    // aparat, ki kaj da ali naredi, če se spusti vanj kovanec: avtomat je prazen, ne dela; avtomat je igral stare popevke; restavracija ima poleg rulet tudi igralne avtomate; ob vhodu v trgovino visita dva avtomata za bonbone; avtomat za vozovnice, znamke
  2. 2. slabš. kdor ravna ali kaj dela brez sodelovanja volje, zavesti: razmere so naredile iz njih avtomate / osebe njegovega romana so brezdušni avtomati
SSKJ
avtomátičen -čna -o prid. (á) 
  1. 1. nanašajoč se na avtomate ali avtomatizirane naprave, samodejen: avtomatični stroji; avtomatične prestave, zavore; avtomatična tehtnica / avtomatična telefonska centrala; avtomatično prevajanje; avtomatično usmerjanje prometa
  2. 2. ki se zgodi sam od sebe, po lastnih zakonih: avtomatičen prehod pravic in dolžnosti; avtomatična valorizacija pokojnin; avtomatično napredovanje v službi
    // nanašajoč se na človekovo dejanje, ki poteka brez njegove volje, zavesti: avtomatični gibi; njegovo pripovedovanje je bilo čisto avtomatično / osebe v njegovi povesti so preveč avtomatične
    avtomátično prisl.: naprava deluje avtomatično; s tem bo avtomatično izgubil svoj položaj; avtomatično mu je pritrdil
SSKJ
avtomatízem -zma m (ī) stanje ali pojav, ki nastane sam od sebe, po lastnih zakonih: uvesti ekonomski avtomatizem / nav., slabš. obsojati liberalizem in avtomatizem v gospodarstvu; birokratski avtomatizem upravljanja
// psih. dejanje, ravnanje brez sodelovanja človekove volje, zavesti: psihični avtomatizem; avtomatizem gibanja / družbeni, intelektualni avtomatizem
SSKJ
avtomatizírati -am dov. in nedov. (ȋ) 
  1. 1. uvesti avtomate, opremiti z avtomati: avtomatizirati telefonski promet; v tovarni so večino strojev avtomatizirali; proizvodnja nekaterih predmetov se je že zelo avtomatizirala / avtomatizirati poslovanje
  2. 2. s ponavljanjem povzročiti, da kaj poteka brez sodelovanja volje, zavesti: avtomatizirati gibe / skakalec naj pazi, da napake ne bo avtomatiziral
    avtomatizíran -a -o: avtomatizirana bencinska črpalka; postavili so nove avtomatizirane naprave
SSKJ
avtomátski -a -o prid. (ȃ) 
  1. 1. nanašajoč se na avtomate ali avtomatizirane naprave, samodejen: avtomatski aparat, radijski oddajnik; avtomatski pralni stroj / avtomatski bife; avtomatska telefonska centrala; zgradili so novo avtomatsko pekarno; avtomatska meteorološka postaja
    ♦     aer. avtomatski pilot avtopilot; voj. avtomatska puška; avtomatsko orožje orožje, ki se samo polni in prazni in strelja zlasti v rafalih
  2. 2. ki poteka brez sodelovanja človekove volje, zavesti: avtomatski gibi; svoje delo opravlja z avtomatskimi kretnjami
    avtomátsko prisl.: stroj avtomatsko sešteva in odšteva; vprašanja je zastavljal čisto avtomatsko
SSKJ
ažúren1 -rna -o prid. (ȗ) adm. ki je brez zaostanka v dnevnem delu, ki je na tekočem: ažurno knjigovodstvo; administrativno delo je bilo vedno ažurno / ažurni podatki / pog. v poročanju niso ažurni
    ažúrno prisl.: ažurno spremljati aktualne dogodke
SSKJ
bába -e ž (á) 
  1. 1. slabš. ženska, navadno starejša: grda, stara baba; ekspr. prekleta baba nora
    ●     šalj. babe se zbirajo, dež bo; preg. kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo ženski se posreči izpeljati tudi navidez nerešljivo zadevo
    // nizko (zakonska) žena: nikamor ne gre brez svoje babe
  2. 2. ekspr. lepa, postavna ali sposobna ženska: baba pa je, baba
  3. 3. ekspr. strahopeten ali klepetav moški: kaj se bojiš, baba! lahko mi poveš, saj nisem baba
  4. 4. kar se rabi kot podstava, opora, podlaga: steber kozolca so postavili na betonsko babo; baba (pri klepalniku) babica
    ♦     etn. baba zadnje snopje pri metju ali mlačvi; babo žagati šega ob koncu zimske dobe, da se prežaga lutka iz slame in cunj; pehtra baba po ljudskem verovanju bajeslovno bitje, ki nastopa v podobi hudobne ali prijazne starke
Število zadetkov: 2562