Zadetki iskanja
Pleteršnik
kopačína, f. ein Acker, der mit der Haue bearbeitet wird, C.; bajtica in malo kopačin na hribu boljega kruha možu dati ne more, Slom.
Pleteršnik
kóžuh, kožúha, m. der Pelz; komu po kožuhu dati, einem etwas auf die Jacke geben, Cig.; — k. na mleku, die Milchhaut, Cig.
Pleteršnik
krȃt, f. 1) = 2. krat m. prvo krat, zadnjo krat; do tretje krati, C.; potrka tretjo krat, vzhŠt.-Valj. (Vest.); neke krati, einigemale, C.; vse krati, jederzeit, C.; — h krati, auf einmal, zugleich, Notr.-Cig., Jan., DZ.; sogleich, C.; — 2) die Frist: komu krat dati, ne da krati, C.; v dveh kratih plačati, in zwei Terminen zahlen, V.-Cig.; — oblike m. in ž. spola se ne dajo vselej za gotovo ločiti.
Pleteršnik
krẹ́pa 1., f. alter Topf, der Scherben, M., C., Koborid (Goriš.)-Erj. (Torb.); — der Schädel, M., C., Koborid-Erj. (Torb.); dati komu po krepi, Z.; — gebrechlicher, verkrüppelter Mensch, C., M.
Pleteršnik
Pleteršnik
lȃst 1., -ȋ, f. das Grundeigenthum, der Besitz, Cig., Levst. (Nauk); — das Eigenthum; v lasti imeti, zueigen haben, inhaben, Jan.; = v last imeti, Cig.; v last dati, zueigen geben, Jan. (H.); kupiti kaj v l., durch Kauf etwas eigenthümlich an sich bringen, Mur.; zaklad v svojo last pripraviti, Ravn.-Valj. (Rad); — nam. vlast.
Pleteršnik
lẹ́tina, f. 1) das Jahr in Bezug auf den Bodenertrag, der Ernteausfall; dobra l., ein fruchtbares Jahr; slaba l., huda l., ein Missjahr; obilna vinska l., ein ergiebiges Weinjahr; die Jahresernte; prvine dati od vseh žlaht letine na polju, Dalm.; vso letino smo pospravili, Hal.-C.; — 2) letna rast pri drevju, C.; der Jahresring, Cig., Jan.
Pleteršnik
lȋkof, m. die Zeche oder das Mahl, das am Abschlusse einer Arbeit, eines Kaufes u. dgl. gegeben wird, der "Leikauf"; l. piti, za l. dati, Vrt., Lašče-Levst. (Rok.); nocoj bomo imeli likof, jvzhŠt.; — der Gelöbnistrunk, Meg., Mik.; — prim. srvn. lītkouf, Mik. (Et.); švab., bav. leitkauf, Levst. (Rok.).
Pleteršnik
lízati, -žem, vb. impf. lecken; žabe ga ližejo, er ist muthwillig, Cig.; — schlecken, naschen, Cig., Jan.; rad cuker liže, Cig. (T.); — dati otroku lizati, das Kind die Ruthe kosten lassen, Cig.; — l. koga, jemanden verzärteln, C.; l. se okoli koga, bei jemandem sich einzuschmeicheln suchen; l. se komu, Jan., Levst. (Rok.); — sukno se liže, das Tuch wetzt sich ab, schleißt, Jan., C.
Pleteršnik
mȃčka, f. 1) die Katze; kakor mačka okoli vrele kaše hoditi = ne vedeti, kako kaj začeti; mačko v vreči (žaklju) kupiti, die Katze im Sacke kaufen, Cig.; gledati se kakor pes in mačka, wie Hunde und Katzen zusammen leben; kar mačka rodi, rado miši lovi = Art lässt nicht von Art; dati mački salo varovati = den Bock zum Gärtner machen, Cig.; tak si, kakor breja m., du bist ein Zornigel, Cig., jvzhŠt.; ni za nič, kakor jesenska m., Gor.; — mačko boš dobil, du wirst einen Plunder (= nichts) bekommen, jvzhŠt.; — divja m., die Wildkatze; črnopasasta m., die Cyperkatze, Cig.; morske mačke, die Meerkatzen: zelena morska m. (cercopithecus sabaeus), Erj. (Ž.); — 2) die Katze als Sternbild, Cig. (T.); — 3) das Kätzchen (bot.), Cig.; die Fruchtwolle (pappus), Cig.; — 4) mačke, die Schneeflocken, Cig.; — 5) der Butz in der Nase, Cig., Dol.; — 6) = maček, der Anker, Mur., Trub.-M.; železna m., Meg.; — die Hakenstange, Jan. (H.); — 7) die Feldmaustreu (eryngium campestre), Cig.
Pleteršnik
márən 2., -rna, adj. eitel, nichtig: marna reč, ogr.-Mik.; od vsakše marne reči račun dati, ogr.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
mèd, I. praep. A) c. acc. na vprašanje kam? zwischen, unter; vozu med kolesa priti, med ljudi iti; če golob med orle zajde, gotovo smrt najde, Npreg.-Jan. (Slovn.); med ljudi dati knjigo, ein Buch herausgeben; med lačne kruh lomiti, Ravn.; šteti koga med mrtve, unter die Todten rechnen; — B) c. instr. 1) na vprašanje: kje? zwischen, unter; med hišami so vrtovi; — biti med svojimi; med mano in tabo ni razločka; — 2) v partitivnem pomenu: unter; eden med njimi; največji med vsemi; — 3) kaže vzajemno razmerje: unter; med seboj (sabo), untereinander: ljubiti se med sabo; vojaki si dele plen med sabo; — 4) v časnem pomenu: während; med jedjo; med tednom; med potom, unterwegs; med tem (časom), unterdessen; (= med tem toga, ogr.-Mik. (V. Gr. IV. 197., 544.)) med tem ko, während; — II. praef. (le po zgledu drugih jezikov), n. pr. medmet, das Empfindungswort (po lat. interjectio), medčasje, die Zwischenzeit (po nem.).
Pleteršnik
mẹ́stọ, n. 1) die Stelle; na tem, na onem mestu; na mestih, stellenweise, Svet. (Rok.); pšenica je na mestih redka, Raič (Glas.); = na mesta: na mesta skoro navpična reber, LjZv.; Krka je na mesta jako globoka, LjZv.; — der Platz; na svojem mestu ostati; prvo m., der erste Platz; der Vorsitz, Cig., Jan.; na visokem mestu biti, eine hohe Stellung einnehmen; — na mojem, njegovem mestu, an meiner, seiner Statt; na vseh mestu, Krelj; — mesto (mesta) dati čemu, stattgeben, Cig. (T.); obtožbi se daje mesto, der Anklage wird Folge gegeben, DZ.; mesto imeti, statthaft sein, DZ.; mesto najti, Eingang finden, V.-Cig.; — z mesta besediti, zapeti, extemporieren (beim Reden, Singen), Cig. (T.); — z mesta, sogleich: da se z mesta naredi pismo, Erj. (Izb. sp.); = na mestu, Cig.; — k mestu, ogr.-C.; — 2) die Stadt; glavno m., die Hauptstadt; stolno m., die Residenzstadt, Cig., Jan., nk.
Pleteršnik
mǫ̑ž, možȃ, m. der Mann; — der Ehemann; moj mož; zá-mož dati = omožiti, Cig., Npes.-Vraz, Mik.; = v zamož dati, vzhŠt.-C., Mik.; = k možu dati, ogr.-C.; zá-mož iti = omožiti se, vzhŠt.-C.; — (občinski, srenjski) možje, die Gemeindeausschussmitglieder, Cig.; — bodi mož! sei mannhaft! mož beseda, ein Mann ein Wort, ein Mann von Wort; mož beseda biti, sein Versprechen halten; kar sem pa dejal, temu sem še dan danes mož beseda, Levst. (Zb. sp.); mož beseda! Hand her! — moža kazati, imponieren, Cig. (T.); mož, da je moža vreden, ein achtungswerter, biederer Mann, Fr.-C.; — povodnji m., bajeslovno bitje, der Wassermann; = vodeni mož, Poh.-Pjk. (Črt.); — divji m., das Waldmännchen, der Waldmensch, Cig., Jan., Zora; der Orangutang oder der Waldmensch (pithecus satyrus), Jan., Erj. (Ž.).
Pleteršnik
nà, I. praep. A) c. acc. kaže 1) kam je kaj namerjeno; v prvotnem pomenu se nanaša na navzgor obrnjeno površje kake stvari; auf; na tla pasti, na hrib iti; na konja sesti; na klin obesiti; ozreti se na koga, seinen Blick auf jemanden hin richten; na božjo pot iti, eine Wallfahrt unternehmen; na vas (auf den Dorfgrund) je prilezel od očetove hiše, LjZv.; — na desno, na levo, rechtshin, linkshin; rechts, links; — na misel priti, in den Sinn kommen; — in der Richtung gegen —; blago gre na Ljubljano, na Trst; — glagol, h kateremu spada predlog, je izpuščen: nima kaj na-se (namr. dejati) = nima kaj obleči, Gor., Dol.; zmerom kaj na-se potrebujem, Ravn. (Abc.); medu na kruh prositi, Ravn. (Abc.); — 2) to, proti čemur se kaj sovražno obrača: gegen; na sovražnika iti; le-to je kaštiga na nezahvalnost, Krelj; pritožba na županove naredbe, na prisojeno kazen, Levst. (Nauk); — 3) namen, smoter, uspeh: zu; na pomoč priti; na posodo vzeti; na gosti povabiti; na semenj iti; na prodaj imeti; na znanje dati; — troški na zdravnike; pesem na ples, ein Tanzlied, Dict.; — to ti bode na škodo; na kvar; na odpuščenje grehov; na pokoro potreben, ogr.-C.; hasnovit na učenje, ogr.; na tvoje zdravje! na svojo srečo, zu seinem Glücke; na svojo nevarnost, auf eigene Gefahr; na zveste roke, auf Treu und Glauben, Cig.; — na smrt bolan, lebensgefährlich krank; na smrt obsoditi koga; — 4) čas: auf, an, in; na stare dni prosjačiti; na jesen, im Herbste; na večer, am Abende; petkrat na leto; trikrat na dan; na vsak drugi dan, jeden zweiten Tag; na sv. Rešnjega Telesa dan; na 5. dan malega travna, Kast.; na veliko nedeljo; na praznik sv. Štefana; na zadnjo uro; na zadnje, zuletzt; — na deset let v zakup vzeti; na vekomaj, na veke, in Ewigkeit; — na to (nato), darauf; dan na dan, Tag für Tag; Zemljana jaz slednjega štel sem, Kar vek jih na vek je rodil, Greg.; uro na uro streči, kdaj bode prišel, Jurč.; — na jezo piti; — (vzrok:) na to, na tisto, auf dieses hin, infolge dessen; — 5) dele, na katere se deli celota: in; hleb na pet kosov razrezati; na dvoje, entzwei; — 6) objekt nekaterim glagolom: an, auf; misliti na kaj; paziti na kaj, koga; pozabiti na kaj; upati na kaj; — 7) na kar se kdo roti, zaklinja (prisega): bei; na mojo vero, na mojo dušo! LjZv.; na svojo čast in svoje poštenje; na Boga obljubiti, bei Gott geloben, Levst. (Pril.); na svoje poštenje kaj obljubiti, auf seine Ehre versprechen, Cig.; — 8) način; na ves glas, sehr laut; na vse grlo, aus vollem Halse; na vso moč, mit aller Kraft; na skakaj pridirjati, im Galopp ankommen; na smeh, na jok se držati, eine lächelnde, weinerliche Miene machen; vrata na stežaj odpreti, die Thüre angelweit öffnen; na vprašanje in odgovor zložen, katechetisch, Krelj; na besede (= z besedami) povedati, Navr. (Let.); na dolgo in široko pripovedovati, ausführlich erzählen; bilo jih je na stotine, zu Hunderten; na kupe, na cente, haufen-, centnerweise; na drobno, na debelo prodajati, en detail, en gros verkaufen; na skrivaj, heimlich; na mesta, stellenweise, LjZv.; na ravnost, gerade aus; na tanko, genau; na drobno zmleti, fein zermahlen; na prebitek, im Ueberfluss; na pol suh, halb trocken; na robe, verkehrt; miza na štiri ogle (viereckig) rezana; črevlji na kveder šivani; stolec na tri noge, ein Dreifuß; na up, auf Credit; na vero, auf Treu und Glauben, Navr. (Let.); — 9) sredstvo: na klavir igrati, na harmonike delati, na klarinet piskati; na daljnogled gledati, na mašne bukvice moliti, Zv.; mlin na sapo; na dlan meriti: kdo meri vode na dlan? Ravn.; — 10) to, na kar se kaj nanaša; lakomen na denar; on je na denar, kakor mačka na salo, Erj. (Izb. sp.); slep na eno oko; dosti na število, Dict.; deset metrov na dolgost; učen na sv. pismo, in der hl. Schrift, Ravn.-Mik.; na rože študirati, sich mit der Blumenkunde beschäftigen, LjZv.; kupci na kože, Danj. (Posv. p.); kupec na vino = vinski kupec, C.; nevarnost na pogorišča, die Feuersgefahr, Gor.; na oko, dem äußeren Anscheine nach; kaj velja na oko, če ni na roko (bequem)! Jan. (Slovn.); lep na oči, schön anzusehen; dober na usta, von gutem Geschmack, Gor.; — B) c. loc. kaže 1) to, čemur na površju ali na strani je ali se godi kaj: auf, an; na gori bivati; na strehi stati; na polju, na vrtu delati; na konju sedeti; na Koroškem, na Laškem, in Kärnten, in Italien; na tujem, in der Fremde; na kmetih, auf dem Lande; kralj na Hrvatih, na Ogrih (= na Hrvatskem, na Ogerskem), Rec.-Let.; na domu, auf dem Heimbesitz; zvezde na nebu, die Sterne am Himmel; na strani, zur Seite; na desni, levi strani, rechts, links; na jugu, im Süden; — na solncu, an der Sonne (= auf der von der Sonne beschienenen Fläche); Sedem let na dnev' (am Tageslicht) ni bil, Npes.-K.; — na potoku prati, am Bache die Wäsche waschen; na Dunaju, in Wien (= an der Donau); na Reki, in Fiume; — (o osebah): na modrih svet stoji; na tebi ne morem najti takih napak; na tebi je, es hängt von dir ab: — (krajevni pomen je predejan na dejanje ali stanje): na tlaki; na plesu; na vojski; na lovu; na straži; na izpovedi, bei der Beichte, Krelj, Polj.; na izpraševanju, bei der Ausfrage; na izgubi biti, einen Schaden, Verlust haben; na dolgu biti, ostati, schuldig sein, bleiben; na smrti ležati, zu Tode krank darnieder liegen, Vrt., Zv.; — na mislih, na umu imeti, im Sinne haben; na sumu imeti, im Verdachte haben; zdaj je na tem, jetzt steht die Sache so, Vod. (Pes.); ako bi bilo na tem, wenn es darauf ankäme, Podkrnci-Erj. (Torb.); — 2) kako se kaj vrši (način, sredstvo); na rokah nositi; na nogah stati; na hrbtu ležati; na kolenih prositi; na rokah, na dnini živeti, von der Hände Arbeit, vom Tagwerk leben, Ravn.; na opresnem kruhu živeti, Ravn.; na kupilu, kupičku živeti, sich alle Bedürfnisse kaufen müssen; — na tihem, in der Stille; na naglem, plötzlich; na skrivnem, im Geheimen; na skorem, in Bälde, Vest.; na kratkem popisano, Habd.-Levst. (Rok.); sklad na tesnem prime cepič, Pirc; — na redci, selten, ogr.-Mik.; na nagli, plötzlich; na gosti, dicht, na dolzi, in die Länge hin, ogr.-C.; — 3) ceno: ta konj je na velicih denarjih = je drag, Podkrnci-Erj. (Torb.); — 4) na kar se kaj nanaša: an; na enem očesu slep, Met.; na jetrih, na srcu bolan; na duši in telesu zdrav; bogat na čem, reich an etwas; — II. adv. v sestavah z adjektivi, katerim daje pomanjševalen pomen (rabi se tako le redkoma); narus, etwas braun, nabel, etwas weiß, načrnel, etwas roth, C.; nágluh, nákisel, nákriv, Levst. (Rok.); — III. praef. 1) daje glagolom pomen, ki se vjema s pomenom prepozicije z akuzativom ali lokalom: auf-, an-; nabosti, aufspießen; navreči, daraufgeben; najti, (auf etwas kommen) finden; napasti, anfallen; napeljati, anleiten; napisati (na tablo), aufschreiben; nasaditi, natekniti, aufstecken; — nagovoriti, bereden; navaditi, angewöhnen; napiti komu, jemandem zutrinken; napraviti koga na kaj, jemanden zu einer Sache bewegen; naučiti, (mit Erfolg) lehren; — 2) pomenja, da je dejanje le načeto, ali da se dejanja le nekoliko zvrši: an-; nagniti, zu faulen anfangen; nalomiti, anbrechen; narezati, anschneiden; navrtati, anbohren; načeti hlebec, den Brotlaib anschneiden; — 3) kaže, da se je dejanje zvršilo na neki količini kake stvari ali na nekem mnoštvu predmetov, ali da je do nekega konca dospelo: naliti vode v kozarec, eine bestimmte Quantität Wasser ins Glas gießen; nadrobiti kruha v kavo; nakositi trave za živino; nasekati (veliko, malo, dosti) drv; naloviti ptičev; naklati piščancev; naprositi težakov za kop; nasušiti vagan hrušek; — 4) pri refleksivnem glagolu pomenja zvršitev dejanja do sitosti: sich satt —; najesti se; napiti se; nagledati se; naklečati se; naplesati se; naskakati se; — 5) včasi le iz nedovršnih glagolov dela dovršne; — nabiti koga; naroditi se.
Pleteršnik
nabójen, -jna, adj. 1) kampfbegierig, offensiv, Jan.; raufsüchtig, Gor.; vrelo kašo je treba pihati, nabojnim ljudem prav dati, Glas.; — 2) Gewehrladungs-, Patron-: nabǫ̑jna torbica, die Patrontasche, Vrt.
Pleteršnik
najèm, -ję́ma, (tudi: nájəm, nájma), m. 1) die Vermiethung, die Miethe, Mur., Cig., Jan., Met., Levst. (Nauk), nk.; pogodbe o najmu ali zakupu, Mieth- oder Pachtverträge, DZ.; v n. dati, vermiethen, v n. vzeti, miethen, nk.; v drugi n. dati, in Aftermiethe geben, Jurč.; v najmu imeti, zur Miethe haben, Cig.; polovica poslopij je v najemu (ist vermiethet), Levst. (Nauk); — v najemu biti = najet (dninar) biti, als Tagwerker gedungen sein, LjZv.; šla je v najem delat, Vrt.; — 2) plačilo od najete stvari, Levst. (Nauk); — der Lohn, C.; — 3) das Verdienst, kajk.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
namẹ̑čək, -čka, m. was man an Ware beim Verkauf obendrauf gibt, die Zugabe; za n. dati kaj; vino se prodaja z namečkom: en bokal namečka na vedro, Dol.; — tudi: námeček, BlKr., jvzhŠt.
Pleteršnik
napǫ̑tək, -tka, m. 1) die Anweisung, die Anleitung, die Instruction, Jan., Cig. (T.), C., DZ., nk.; kralj prosi modrega moža daljnjih napotkov, Cv.; n. dati, eine Anweisung geben, vzhŠt.; — 2) = napota, Mur., Jan.
Pleteršnik
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- ...
- 11
- Naslednja »
Število zadetkov: 218
Dostopnost