Zadetki iskanja
Vorenc
merkati nedov., F20, anchorarius, kateri mèrka na tú; asterias, kateri na zhloveska govorjenîa mèrka; astrologus, et astronomus, ṡveṡdar, kateri na ṡveiṡde mèrka; attendere, ahtati, na ſe gledati, merkati, ṡkarbéti; augur, Bogoviz, kateri na tyze mèrka; cautor, tá kir ẛaṡhihra, inu mèrka, de ſe ne ogolufa; cavere, ſe varovati, merkati, braniti, ſe ṡaderṡhati; haruspex, -cis, en Bogoviz, kateri je mèrkal na oſſerzhje ṡhivinsku per nékadanîh offrih; inobservabilis, -le, na kateriga ſe ne more merkati; intende, merkai, poſluſhai; invigilare, vahtati, merkati, ahtengo dati; observabilis, -le, na kar ſe ima dobru merkati, inu ahtati; observans, kateri enimu zhaſt ṡkaṡhe, ali na nîega merka; observare, merkati, gledati, paṡiti, ṡhpegati; pausarius, -rÿ, kateri merka, kadai ſe ima poſtati; praecautor, -oris, ṡavarovaviz, kateri merka, de ſe kai ne ṡgody; proreta, -ae, tá kateri na ladji naprei ſtojy, inu mèrka, ali ṡkarby; providens, ṡkarbán, kateri na te perhodne rizhy prou merka, inu preṡkarby; subnotare, pomerkovati, ſpud ṡaṡnamovati, ṡamerkovati, na ṡkrivnim ahtati, ali merkati; subsentire, enu malu merkati, inu poſluſhati, ali ṡaſliſhati; prim. merkajoč
Vorenc
metati2 nedov., F13, asthma, neduha, teſnúſt, ali teṡhkúſt v'perſih, de ſe davi, inu ne more prou vun metati; ejectare, po goſtim, inu doſtikrat vun metati; ejectitius, -a, -um, kateri vun mezhe, ali kar ſe ima vunkai vreizhi; empyema, tur na perſih, de eden naſnago, gnoi, inu kry vun mèzhe; excreabilis, tú kar ſe lahku vun mezhe, iṡpluje; excreare, neſnago iṡpluvati, gerdu vun is ſebe metati; haemoptisis. blut speyen. kry pluvati, vun metati; revomere, ṡbluvati, naṡai ṡbluvati, inu vunkai vreizhi, ali metati; screare, hripati, vunkai metati od boléṡni; screatus, -a, -um, kateri vſeṡkuṡi kaſhla, inu vun mèzhe; urna, -ae, védru, kabelza, poſſoda s'katero ſe kamenzi mezhejo, kadar ſe ima ena reizh iṡvoliti, ali reṡlozhiti; vomere, bluvati, pluvati, zhes dajati, vun metati; vomitare, vſeṡkuṡi metati, ali bluvati, inu zhes dajati
Vorenc
močno prisl., F91, adamare, perlubiti, mozhnu lubiti; admodum, ſylnu, mozhnu, ẛkorai, ṡadoſti, vezhkrat; degrandinat, tozha mozhnu grè; efficaciter, kraftnu, mozhnu; fortiter, mozhnú, junazhku, jaku; perfortiter, cilú mozhnú, ſylnu jaku, cilú junazhku; perolere, ſylnu mozhnú diſhati; stringere, v'kúp ſtiſniti, mozhnu ṡavèṡati; valenter, ſylnu mozhnu
- moèenejše , scalmus, -mi, ladje klin, okuli kateriga ſe veſlu obrazha, ali pervèṡhe, de mozhrnéſhi [mozhenéſhi], inu ṡveiſtiſhe veſlajo, veſſelnik
Vorenc
molčati nedov., F5, interductus, -us, en s'perjom vleizheni ṡhtrihelz, kateri ſe naredy v'enim piſſanîu, de da na ṡnanîe, de ſe ima molzhati, inu odahníti; obmutere, vel obmutescere, vmolkniti, ṡamolkniti, potihniti, molzhati, mutaſt poſtati; silere, molzhati, tihu biti; tacendus, -a, -um, kar ſe ima molzhati; tacere, molzhati, tihu biti
Vorenc
mora ž, F3, ephialtes, kateriga Mora ſeſá, de tarpy veliko teṡhavo, kakòr de bi ga tlazhil; incubus, kadar eniga mora ſeſſa, verhu lèṡhezhi; lamia, -ae, veiṡzha, ṡhkratel: ene divje lépe ṡhenize, ludy morè, mora
Vorenc
narediti dov., F15, accommodare, pernarediti, narediti; adornare, lipú zirati, ali pozirati, flètnu narediti, perpraulati; contechnari, kei kai golufniga narediti; disponere, reſtaviti, reṡlozhiti, narediti, narovnati; dulcorare, ſladku, ali oſlaſnu narediti, ali délati; exornare, pozirati, lipú narediti; extruere, zimprati, ṡydati, narediti, gori poſtaviti; foedare, oſmraditi, poſmraditi, gardu narediti; formare, ſhtaltati, narediti, perpraviti, furmati; interductus, -us, en s'perjom vleizheni ṡhtrihelz, kateri ſe naredy v'enim piſſanîu, de da na ṡnanie, de ſe ima molzhati, inu odahniti; irrugare, ṡgarblenu naredi, ṡgarbiti; levigare, glahku[!] narediti, vgladiti, gladiti. Gen:16; obnubilare, temnu narediti, pooblazhiti; obscurare, ṡatemniti, neṡaſtopnu narediti; ordinare, reſtaviti, odlozhiti, nameiniti, porozhiti, narediti; perornare, lipú pozirati, inu narediti; reconcinnare, ṡupèt ṡrovnati, ṡupèt prou ſturiti, ali narediti; spiſsare, goſtiti, ali goſtú ſturiti, goſtu narejati, ali narediti; viam apperire, poot narediti
Vorenc
odtegniti dov., F2, coriago, -nis, je ena volovṡka boléṡen, de ta koṡha ſe takú mozhnu reber derſhy, de ſe nemore s'rokó prózh odtegniti; subtrahere, odvleizhi, na ṡkrivnim odvṡèti, odtegniti
Vorenc
ovaditi dov., F5, accusare, ẛatoshiti, ovaditi; diffamare, reṡglaſſiti, hudu od eniga govoriti, ovaditi, reṡnaſhati; prodere, iṡdati, ovaditi, ṡatoṡhiti, ferratati, vunkai dati; quadruplator, -oris, idem ac delator, et sycophanta, kateri eniga ovadi, ali ṡatoṡhi na zolu, de nei zola dal, de potler ſe nîemu da ta zheterti deil tega ṡapopadeniga blagá; reddere odiusum, ovaditi, omraṡiti
Vorenc
perje3 s, F5, calamus, zéu, perje ẛa piſſanîe; crena calami, tú reṡklanîe tega perja [str. 57a ]; crena calami, shpranîa, ali reṡklanîe tega perja [str. 57b ]; interductus, -us, en s'perjom vleizheni ṡhtrihelz, kateri ſe naredy v'enim piſſanîu, de da na ṡnanîe, de ſe ima molzhati, inu odahniti; theca pennaria, ror ṡa pèrje k'piſſanîu
Vorenc
pisanje s, F17, album, ena pobélena tabla ẛa piſſanîe; calamus, zéu, perje ẛa piſſanîe; comma, -tis, tudi en tiffilz per piſſanîu; cothurnatus, s'zhiṡhmami obút, ali kateri s'piſſaniam na viſſoku grè, ṡlaſti kateri velike rizhy, inu huale v'piſſanîu naprei neſſe; historialis, kar h'takimu piſſanîu ſliſhi; inscriptio, s'vunai piſſanîe na enim ṡapertim piſmi, oṡgorai piſmu; interductus, -us, en s'perjom vleizheni ṡhtrihelz, kateri ſe naredy v'enim piſſanîu, de da na ṡnanîe, de ſe ima molzhati, inu odahniti; orthographia, -ae, kunṡht, ali viṡha prou piſſati, kunṡhtnu piſſanîe; palimpsestus, -ti, pergamen, ali oſlova koṡha ṡa piſſanîe, ter lahku ṡbriſſanîe; scheda, -ae, en zeigilz piſſan ali ṡa piſſanîe; scriptio, piſſanîe; scriptorius, -a, -um, kar k'piſſanîu ſe nuza; stylum vertere, tù piſſanîe preminiti, inu popraviti; stylus, -li, en ṡhtyl, ali ena ṡheléṡna, ali liſſena ṡhpiza k'piſſanîu; theca pennaria, ror ṡa pèrje k'piſſanîu; titulus, -li, tú ṡgorai piſmu, ali piſſanîe
Vorenc
plitev prid., F3, brevia, plitvu morje; syrtes, nevarna meiſta na murju: ſo plitva peiṡzhena meiſta, na katerih barka obſtoji, de ne more niti naprei, niti naṡai; vadum, -di, brúd, gas, plitva voda, de ſe more lagku gaṡiti
Vorenc
pobit del., F4, caesus, -a, -um, pobyt, vbyt, vmorjen; subluridus, -a, -um, podzhernîen, ali pobyt, de ima plave ṡhlake; succenturiare, tá praṡna meiſta dopolniti, eniga ṡholnerṡkiga kardela, teh pobytih ṡholnerjou ſhtivenîe nameſtiti; triumphatus, -a, -um, od kateriga ſe je veſſelu pranganîe derṡhalu, de je bil na voiṡki pobyt, inu premoṡhen
Vorenc
počutiti dov., F10, conscius sum mihi huius rei, jeſt veim, ṡnám, pozhutim ſam na ſebi, ẛa tó reizh; dedolere, tá pervi beteṡh vezh ne pozhutiti; discruciari, hudú martran biti, velike britkuſti pozhutiti, enimu britku biti; dispas, sive situla, kazhiza taku maihina de ſe ne vidi, kadar ſe na nîo ſtopi, takú ſtrupovita, de eden poprei vmerje, kakòr ſtrup pozhuti, ne pozhuti obene ṡhaloſti, niti bolezhine; percipere, ṡapopaſti, prejeti, pozhutiti, ṡaſtopiti, ſposnati; praesentire, prasentiscere, obzhutiti, pomeiniti, pozhutiti; sapor, -oris, ṡhmáh, kateri ſe pozhuti per pokuſhanîu, ali per jeidi; sensibilis, -le, pozhuteozhi, kar ſe lahku pozhuti; sentire, pozhutiti, obzhutiti, zhuti: ſe hudu zhutim
Vorenc
podčrnjen del., subluridus, -a, -um, podzhernîen, ali pobyt, de ima plave ṡhlake, inu de je progaſt, inu gard, ṡazherlen
Vorenc
postojna ž, F4, alictus, ena tyza poſtoini podobna, inu ſhe je vekſha; aquila, poſtoin, odler, poſtoina; haliaetus, -ti, en morṡki odler ali poſtoina, v'musgenih yserih v'bizhji prebiva, mozhnu buzhy, ſe imenuîe muṡge krava; imusculus, ena tyza, eni meinio, de je kralizhik, eni dlesk, eni, de je ena ſorta poſtoin
Vorenc
predalec m, F4, heliocaminus, -ni, enu meiſtu v'verteh pruti ſonzi, de je gorku, kakòr ſo ti prédalzi s'gnojam ſturjeni; loculamentum, -ti, ena korba, ali kai druṡiga, polna predalzu, ali lukén, de tyze notar hodio, inu gnéṡda délajo; loculatus, -a, -um, kar doſti prédalzeu ima; loculosus, -a, -um, polhen prédalzou
Vorenc
prejeti dov., F22, acceptare, prejeti; acceptum fero, ſposnàm de ſim prejel; coena ambulans, ena rihta, katera ſe od miẛe okuli noſſi, de ſlédni od nîe preime; consequi, doſsezhi, prejeti, ẛadobiti; initiatus, -a, -um, navuzhen, podvuzhen, kateri je te perve ṡazhetke prejèl; interceptor, tá kateri preme, prozh vṡame, en odvṡètnik piſſim, blagá; jeiunum, -ni, enu teṡzhe praṡnu zvivú, kateru ṡdaici ker préme, vunkai verṡhe; partor, -oris, kateri je ſvoj deil prejèl, ali doſſegel; subarrare, -arro, dati, ali prejeti, ſe takú ṡaveṡati; succipere, prejeti
Vorenc
progast prid., F4, lividus, -a, -um, progaſt, zhernavkaſt, plav od vdarjenîa; sugillare, progaſtiga, ali s'bojam plaviga na obraṡu, ali pod ozhmy ſturiti; subluridus, -a, -um, pozhernîen, ali pobyt, de ima plave ṡhlake, inu de je progaſt, inu gard, ṡazherlen; variegatus, -a, -um, pirihaſt, piſſan, progaſt
Vorenc
prsi ž mn., F15, asthma, neduha, teſnúſt, ali teṡhkúſt v'perſih, de ſe davi, inu ne more prou vun metati; dyspnaea, teſnoba v'perſih, neduha, kir eden teṡhku diha; empyema, tur na perſih, de eden naſnago, gnoi, inu kry vun mèzhe; ensiformeos, ena ṡyliza[!] na perſih; expapilare, nédarje reṡpéti, perſi odgarniti; ilia trahere post se, zhreva ṡa ſabo vlézhi, naduſhliu, ali teſnih parſi biti; leloh, seu calegma, ena taka arznia ṡa parſi; mastus, -ti, perſi, ali ſeṡzi; pectus, -oris, parſi; plangere, plakati, klagovati, od ṡhaloſti ſe po perſih tlézhi; praecordia, -orum, slizhiza na perſih, ſarzhna jamiza, oſſerzhje; propena ad pectora barba, ena po dovgim ṡkamplana brada, katera do perſih doſeṡhe; rationale, -le, naperſnik, na perſih ṡhzyt; uber, -ris, vime, perſi, ſeṡzi; vertebra, -ae, vel verticuli, sive spondili, ṡklèpi per koſtéh, na perſih, na nogah, na harbtiṡzhu, kateri ſe giblejo
Vorenc
razpuščati se nedov., F4, conflatorium, tá poſſoda, v'katero ſe ſrebrú, ali rude devajo, de ſe reſpuṡzha. Prov:21; electyarium, ena arznia, katera ſe v'uſta vṡame, de ſe po malim v'uſtih reſpuṡzha, inu po garlu tezhe; linctus, et lincorium, arznia, katera ſe v'uſtih reſpuṡzha; pompholix, tá dym, kateri od rude grè, kadar ſe reṡpuṡzha
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- ...
- 26
- Naslednja »
Število zadetkov: 514
Dostopnost