Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
hruščȃnje, n. das Rauschen: gora zagrmi od hruščanja, Jap. (Prid.).
Celotno geslo Pohlin
humec [hūmǝc] samostalnik moškega spola

grič

PRIMERJAJ: homec1

Svetokriški
Imetus m zemljepisno lastno ime Imet: Nemorio prehualit ta hrib Imettus tož. ed. (IV, 310) Ímet, gr. Ὑμηττός, gora južno od Aten en lep navok nam da Imperfectus im. ed. (I/2, 77)
Svetokriški
jagrski -a prid. lovski: Od eniga Goſpuda piſse, de vſak prasnik je shal na lavu, taku de njega Cerku je bila gora, hrib, inu goſta, njega pridige ſo bilij Iagarski im. mn. m roshizhi (II, 320) → jager
Pleteršnik
kanjúh, m. = kanja, die Weihe, Cig., Jan., C., Mik.; — = slegur, die Steindrossel (turdus saxatilis), Erj. (Ž.), Sveta gora (Goriš.)-Erj. (Torb.).
Svetokriški
Karmelo -a m zemljepisno lastno ime Karmel: je shal na hrib Carmelo im./tož. ed. je proſil sa desh ǀ je govuril od tiga S. hriba Carmela rod. ed. ǀ S. Duh je bil glavo Mariæ Divize perglihal timu hribu Carmelu daj. ed. ǀ v' mej vſimy hribamy ſi je isvolil ta hrib Carmel tož. ed. ǀ je hodila molit na hrib Carmel tož. ed. ǀ kateri ſe je bil na hribi Carmeli mest. ed. prikasal Karmél, gora v Palestini, na kateri je bilo mnogo puščavnikov in kasneje samostanov. V zapisu lepota tiga hriba Carmeli (IV, 309) pred začetkom pridige je uporabljen lat. rodilnik iz zveze decor Carmeli.
Celotno geslo Pohlin
klanec [klánǝc] samostalnik moškega spola

klanec, strmina

Pleteršnik
kònj, kónja, m. 1) das Pferd; vozni, vprežni k., das Zugpferd, Cig.; priročni, odročni k., das links, rechts gehende Pferd, Z.; k. pod sedlo, das Sattelpferd, Mur., Cig.; k. kraj ruda, das Pferd neben dem Sattelpferde, Mur., Cig.; = vnanji k., Cig.; k. na vojko, k. kraj vojke, das vordere Pferd links, rechts beim Viergespann, Mur., Cig.; ježni k., das Reitpferd, Cig., Jan.; področni k., das Handpferd (das dem Reiter nachgeführt wird), Cig., Jan.; tovorni k., das Saumpferd, Cig., Jan.; na konju, zu Pferde; na konju biti, alle Schwierigkeiten überwunden haben; zdaj sem na konju; močen kakor konj; dela kakor konj; ni ne na konja ne na osla = es ist weder gehauen noch gestochen, Cig.; — 2) verschiedene Vorrichtungen: k. na ognjišču, der Feuerbock, Cig.; — strojarski k., der Falzbock, Cig.; — der bewegliche Futtertrog vor den Wirtshäusern, C.; — das obere Gestell einer Weinpresse, Št.-C.; — = bik, locenj, der Rebenbogen, Cig., C.; — der Hammer an der Thüre, Cig.; — der Heftelhaken, C.; — konji, die Dachsparren, Kras-Erj. (Torb.); — der Buckel an einem Holzstamme, Cig.; les po konju cepiti, Cig.; — der Pferdesattel (sella equina) (anat.), V.-Cig.; — 3) povodni k., das Flusspferd (hippopotamus amphibius), Jan., C., Erj. (Ž.); — 4) die Akelei (aquilegia sp.), vas Soča-Erj. (Torb.); — rusi konj, die Stechpalme (ilex aquifolium), Stara Gora (pri Gorici)-Erj. (Torb.).
Celotno geslo Pohlin
krebro [krẹ̑bro] samostalnik srednjega spola

vzpetina, klanec

Celotno geslo Pohlin
Kum [kȕmnepopoln podatek] samostalnik moškega spola

zasavska gora Kum

Pleteršnik
lȋmbar, -rja, m. = lilija, Pohl., V.-Cig. i. dr.; — morda napravljeno iz "Limbarska gora", kar je postalo iz nem. Lilienberg, C.
Celotno geslo Pohlin
Limbarska gora [lȋmbarska góra] samostalniška zveza ženskega spola

kranjska božja pot Limbarska gora

Svetokriški
lov -a m lov: Kadar Krajl s'lova rod. ed. pride, mu tezhe naprutu ǀ zhes nekatere dnij grè na lovu tož. ed. ǀ cellu lejtu je na lovu tož. ed. hodil, inu druge miſli, inu skerbi nej imel, temuzh sajze, inu jelene loviti ǀ Od eniga Goſpuda piſse, de vſak prasnik je shal na lavu tož. ed., taku de njega Cerku je bila gora, hrib, inu goſta, njega pridige ſo bilij Iagarski roshizhi ǀ leta vezhkrat ponozhi je ſajnal, de ſe na lovu mest. ed. najde
Pleteršnik
mẹ́den 1., -ena, adj. 1) = bakren, aus Kupfer, Kupfer-, Kr.-Mur., Jan., Cig. (T.), Trub.-Mik.; v uganki: mẹdena gora, črez-njo železen most (= kotel), Volče-Erj. (Torb.); — 2) aus Messing: medena žica, Messingdraht, Levst. (Beč.); medę̑n, Mur.; (médan, médjan, Št.-Mur.).
Vorenc
medvedov prid., F6, acánthus, -ti, lashka medvédova taza, ali noga, ẛeliszhe; daucus, ena ſorta divje merquize, ali merilnou kimel, medvédou korèn, ſvinki[!] koperz; melamphilum, -li, ena ſorta ṡeliṡzha, medvédove taze, ſe imenuje; mons ursinus, medvédova gora; paederos, -tis, enu ṡeliszhe, laṡhka medvédova taza, ṡeliṡzhe; ursinus, -a, -um, medveidou
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: medvedov prid., clavariae ... glive, medvedove tazheze Scop. [61: Clavaria ramoſa flava. Carniol. Poerntaizelni. Glive. Pohlin je Poerntaizelni = Bärentatze poslovenil; v seznamu Nom. Carn. ni tega imena.]
Celotno geslo Pohlin
melina [melína] samostalnik ženskega spola

peščena sipina

Pleteršnik
mízast, adj. tischartig, tafelförmig: mizasta gora, der Tafelberg, Cig. (T.).
Pleteršnik
natę́gniti, -nem, vb. pf. 1) anziehen, spannen; n. vrv; strecken: n. roke, sich zur Arbeit anschicken, C.; — durch Anziehen dehnen: n. nogavico, usnje; n. življenje, das Leben verlängern, Cig.; — n. komu ušesa, jemanden bei den Ohren nehmen; — 2) genug zukommen lassen: človek mu ne more nategniti, man kann ihm nie genug geben, er ist ein Nimmersatt, Cig.; oče mu vsega nategne, kar si izmisli, Polj.; požrešnemu človeku ni moči n., einen unersättlichen Menschen kann man nicht befriedigen, Z.; — 3) vino nategne, der Wein wird trübe, M.; der Wein ändert seine Farbe, GBrda; — smradu n., zu stinken anfangen, Vod. (Izb. sp.); — 4) dile nategnejo (od mokrote), die Bretter dehnen sich (infolge der Feuchtigkeit) aus, Dol.; — 5) n. koso, = nabrusiti, Št. Vidska Gora (Tolm.)-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
natezílọ, n. 1) = natezilnik, Cig.; — 2) = osla ali jeklo, orodje, s katerim se kosa "nategne" (nabrusi), Štrek., Št. Vidska Gora (Tolm.)-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
nebotíčən, -čna, adj. himmelhoch, Cig., nk.; nebotična gora, Rut. (Zg. Tolm.); — po češ.
Število zadetkov: 116