Pred kratkim sem na radiu slišal voditeljico reči: »To torej lahko obkljukamo ...«, v smislu, to smo že opravili, moramo pa še ostalo (da bo vse obkljukano). Meni se zdi bolj pravilno »odkljukati« (narediti kljukico). Kako je torej prav – morda oboje? Hvala.
Zadetki iskanja
Katera besedna zveza bi bila primernejša kot delati na sebi. Posvečati se sebi pomensko ni čisto ustrezno.
Pri delu se večkrat srečujem z vprašanjem iz te teme, pa bi imela droben pomislek. V SS je v tem smislu navedena vezniško zveza zgolj s ko, in sicer naj bi izražala sorazmerni pomen. Tudi podobni zgledi v SSKJ in SP so tvorjeni samo s ko, ne pa s primerjalnim kot. Morda je pri analizi v pomoč, če izberemo kak zabavnejši zgled:
Višjo plačo ko ima, višjo zavarovalno premijo plačuje. = Višjo plačo ima, višjo zavarovalno premijo plačuje. = Tem višjo plačo ima, višjo zavarovalno premijo plačuje.
Višjo plačo kot ima, višjo zavarovalno premijo plačuje. ~ Plačuje višjo zavarovalno premijo, kot ima plače.
Manjšo glavo kot ima, manjšo hišo potrebuje. ~ Potrebuje manjšo hišo, kot ima veliko glavo.
Večji kot je grad, večji v njem prebiva tat. ~ Tat je večji od gradu.
Moja misel je, da tu ko nima čiste primerjalne vloge, čeprav se ta struktura tvori s primernikom; medtem ko ima kot v vseh zvezah povsem primerjalno denotacijo. Kar sem našla v zvezi s tem, je dodano spodaj. Za ko se najde precej zgledov, za kot pa v priročnikih nisem našla nobenega. Morda sem vendarle še kaj spregledala.
- SS1 (1976): str. 382. Istovrstni primerjalni vezniki: čim, ko. Pri kot, kakor, ko (str. 381) ni zgledov za pomen čim – tem. Podobno v SS4 (2004) pri dvodelnih veznikih (str. 429, 2. točka) in pri primerjalnih istovrstnih veznikih čim, ko (str. 443) – pomen sorazmernost.
- SSKJ2: ko1 pod 6. (sorazmernost); https://fran.si/133/sskj2-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika-2/3654028/ko?page=1&View=1&Query=ko
- SP (Pravila): § 575 in 576; večbesedni vezniki samo s ko, ne pa tudi s kot.
- SP (slovarski del): prej ko; https://fran.si/134/slovenski-pravopis/3780563/prej-ko?page=3&View=1&Query=ko Podobna struktura tudi v SSKJ pri prej čisto spodaj; https://fran.si/133/sskj2-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika-2/3685631/prej?page=3&View=1&Query=ko
- Pleteršnik: 1. ko pod 3); https://fran.si/136/maks-pletersnik-slovensko-nemski-slovar/4012509/1-ko?page=2&View=1&Query=ko
- Pravopis 1962, str. 80, § 81; med večbesednimi vezniki so sicer navedene zgolj zveze s ko, ampak to je morda časovno zaznamovano. V slovarskem delu pod geslom kot (str. 375) ni relevantnih zgledov, pod geslom ko (str. 355, pod 2. primerjalni vez.) pa so: bolj ko je tekla kri, več je bilo partizanov, dalj ko je pravil, bolj ga je brat zavidal. Pod geslom več ( str. 935) je zgled več ko ima, več hoče imeti.
- Zgolj navedene so te zveze tudi v Bajec-Kolarič-Ruplovi slovnici (str. 96): manj ko, bolj ko, dalj ko, spet brez kot.
Ali lahko zapišemo za vejico »Pomočnik« z namenom, da povdarimo funkcijo oz. osebo, z veliko začetnico:
S spoštovanjem,
Pomočnik predsednika uprave
Janez Novak
Pozdravljeni. Vedno sem bil prepričan, da glagolov misliti in zmagati ne moremo uporabljati v tranzitivni obliki (z akuzativom), temveč samo v obliki mislim, da… , mislim na nekaj oz. premišljujem o nečem, zmagali smo na tekmi oz. premagali smo neko moštvo ipd. Vendar pa opažam, da zlasti filozofi in literarni kritiki v svojih tekstih glagol misliti redno uporabljajo tudi v zvezah, kot so kako misliti ljubezen, kako misliti partizansko poezijo ipd. (v smislu 'premišljevati', 'analizirati nekaj'), uspešni športniki pa v svojih izjavah pogosto govorijo o tem, kako so zmagali nasprotnika (namesto premagalinasprotnika) ali kako so zmagali tekmo (namesto dobilitekmo ali zmagali na tekmi). V starejši izdaji slovenskega pravopisa, ki jo imam doma, je za glagol zmagati tranzitivnost sicer predvidena (npr. pijača ga je zmagala), medtem ko pri glagolu misliti možnost tranzitivnosti ni omenjena. Zanima me torej, če je takšna raba obeh glagolov v skladu z veljavnim slovenskim pravopisom.
Zanima me, ali je stavek Kakšna je preferenca otrok za umetnost? ustrezen. Ali se beseda preferenca sploh lahko veže s predlogom za?
Zanima me, ali gre v primeru Pred učiteljico slovenščine vedno išče prave besede za predmet ali prislovno določilo kraja, saj ima prislovno določilo praviloma prednost pred predmetom, a se mi vprašanje, kje išče besede, ne sliši najbolje. Kaj pa v primeru Pred učiteljico slovenščine mu je vedno nerodno, ko gre za nekakšen prenesen pomen? Primer pa bi lahko pretvorili celo v časovni odvisnik: Kadar stoji pred učiteljico slovenščine, mu je vedno nerodno.
Zanima me, če je v določenih primerih tožilnik zamenljiv z rodilnikom. Pri prošnjah (npr. Bogu) se pojavljata obliki s tožilnikom ali rodilnikom: daj nam milost ali daj nam milosti. Če to pretvorim v druge samostalnike, recimo daj mi sok, vem, da daj mi soka ni knjižno pravilno. Toda pri pojmih se mi zatakne. Daj mi ljubezen ali daj mi ljubezni? Kako se lahko utemelji, kdaj je pravilno daj nam to ali daj nam tega? (Podobno je z glagolom imeti – Imam ljubezni, kolikor hočem.)
Kakšna je vsebinska razlika med pridevnikoma pokoren in poslušen? V katerih primerih se kateri uporablja?
Prosim za razlago besed: upravičen, opravičen. V šolo pošljemo opravičilo za otoka. Kaj pa v primeru, ko se nekdo upraviči/opraviči, ker ne more priti na sestanek?
V nekem članku sem zasledila stavek Nimaš pravice imeti spomin name. Ali ne bi bila ustreznejša uporaba rodilnika? Če ne, ali bi bilo potem pravilno Ne smeš gledati televizijo namesto televizije?
Včasih slišim, da kdo opiše izgubo glasu ali pa močno hripavost z metaforo, da je na slabem glasu. Je to napaka ali drug pomen frazema v zvezi z izgubo dobrega slovesa, spoštovanja?
Medmetna raba besede prosim:
V zadevnem članku navajate kot primer stavek:
Mi lahko, prosim, odgovoriš še danes?
Ali lahko uporabimo ta medmet tudi v stavkih, kjer je osebek v množini? Oziroma ali lahko medmetno rabimo tudi 1. osebo množine?
- Nam lahko, prosim, odgovorite še danes?
ali
- Prosimo, odgovorite še danes!
ali
- Odgovorite, prosim, še danes.
Določeni lektorji strogo popravljajo zveze vedno več in vedno manj v vse več in vse manj. Na korpusu Gigafida pa najdem ogromno zadetkov ene in druga variante. Bi se morali lektorji kljub temu zvezama vedno več in vedno manj izogibati? Prav tako sem na Gigafidi našla veliko primerov zvez stališče o nečem (npr. o pomembnih družbenih vprašanjih) in stališče do nečesa (npr. do pomembnih družbenih vprašanj). SP navaja zgolj stališče do, pa tudi nekateri lektorji strogo popravljajo v stališče do. Sta pravilni obe zvezi?
Prosim, če mi odgovorite na naslednje vprašanje: Kako sklanjamo Franz Listz? Problem je, ker se zapis razlikuje od izgovorjave. V slovenščini bi sklanjali: I Franc R Franca Kakšen pa je zapis in izgovorjava pri prevzetih imenih?
Na oddelku razpravljamo o pravilni obliki zapisa prispevek (lahko) štejemo za znaten/znatnega.
V nadaljevanju povzemam mnenje, ki utemeljuje, da bi bilo treba navedeni primer obravnavati enako kot primera prispevek je treba šteti za znaten in prispevek se šteje za znaten, ki ju je kolegica izpeljala iz pravila, ponazorjenega s primerom »Škofjeloški pasijon ohraniti živ« (https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/2417/škofjeloški-pasijon-ohranjati-živ-ali-živega). Samostalnik in pridevnik sta namreč v istem stavku, »zato ne gre za navezovalni tožilnik pridevnika kot prilastka ob izpuščenem jedru«.
Zapis prispevek (lahko) štejemo za znatnega bi bil torej v skladu z navedenim napačen. Rodilniška oblika pa bi bila pravilna v primeru Prispevek, ki ga lahko štejemo za znatnega, saj bi tu pridevnik v tožilniški obliki (enaki rodilniški) uporabili samostojno brez samostalnika, kakor je navedeno v drugem odgovoru (Sklon pridevnika v oziralniškem odvisniku: navezovalni tožilnik) https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/3923/sklon-pridevnika-v-oziralniškem-odvisniku-navezovalni-tožilnik. V naslednjih primerih bi bilo treba uporabiti tožilnik in ne rodilnika (oz. tožilniško obliko, ki ni enaka rodilniški):
- Navedeni zakon bi lahko imeli za nezakonit.
- Ta virus bi lahko imeli za nevaren.
- Ta dogodek bi lahko imeli za prelomen.
Torej ni tako pomembno, ali gre za brezpredložni tožilniški predmet (v primeru "Škofjeloški pasijon ohranjati živ") ali za predložni predmet (v primeru "sklep razglasiti za ničen"), temveč je pomembneje, ali gre za samostalnik s slovnično kategorijo "živo" ali za samostalnik s slovnično kategorijo "neživo". Pravilno bi torej bilo "Škofjeloški pasijon ohranjati živ" in "sklep razglasiti za ničen" (kategorija neživosti) in "nekoga razglasiti za pogrešanega" (kategorija živosti)."
Ali je torej naslednji stavek napačen: Prvi navedeni primer bi lahko imeli za pravilnega edinole z zamišljeno in tu izpuščeno pojasnjevalno zvezo ki je ...
Ali je besedna zveza verjeti v zdravnike, vase ... pravopisno ustrezna ali gre za hrvatizem (na primer vjeruj u ljubav)?
Prav tako me zanima, ali je sanjati tebe hrvatizem.
Zakaj preko ni pravopisno ustrezno?
Besedna zveza spolno občevanjene ustreza besedi seks, saj spoli (poleg človeških tudi živalski) občujejo v pomenu medsebojnega sporazumevanja. Spolno občevanje je občevanje spolov oziroma občevanje med spoli, kar pa je sporazumevanje med spoli.
Spolnost pa namreč ustreza besedi seks. Občevanje v spolnostnem smislu pa jeseks. Torej, besedna zveza spolnostno občevanje (ali enobesedno spolnost) je edina besedna zveza, ki pravilno ustreza besedi seks.
Želim si le, da se ta neustreznost v slovarjih/besedovnjakih odpravi in se besedno zvezo spolno občevanje popravi v spolnostno občevanje.
Kako pa stroka razlaga besedno zvezo spolno občevanje?
Zanima me, od kje izraz delati kot svinja z mehom. Sicer mi je jasno, da naj bi pomenilo malomarno ravnanje, zanima pa me od kod izvira oz. za kakšen meh gre in kaj naj bi svinja z mehom počela.
Zanima me, kako štejemo dni do kake prireditve, praznika, roka ipd. Pogosto namreč slišimo stavke Še x dni nas loči od začetka tekmovanja, Samo še x dni je do začetka tekmovanja ... Recimo, da v četrtek v poročilih ob 19.10 napovemo začetek nogometnega prvenstva v (na?) nedeljo ob 11.00.
- Nas od njega torej ločujeta dva dneva ali trije (zagotovo pa tri noči ali skoraj 64 ur)? Osebno štejem le dni v celoti (petek, sobota) - četrtek lahko zanemarim (?), ker se že končuje, nedeljo prav tako, ker že pomeni dan tekmovanja. Ali moj način štetja velja le za stavek Še x dni nas loči od dneva tekmovanja, Samo še x dni je do dneva tekmovanja?
- Bi šteli drugače, če bi se prvenstvo začelo v nedeljo ob 20.00?
- Bi šteli drugače, če bi uporabili stavek Tekmovanje se začne čez x dni?
Moja dilema je podkrepljena z navajanjem roka: Prijave pošljite do (vključno) petka, 12. 5. Je besedica vključno nujna? Zdi se, da ne, a jo vendarle radi pristavljamo, ker je pomen z njo povsem razdvoumljen. Predloga do in k izražata bližino in kvečjemu stičnost, ne pa vsebovanosti oz. prekrivnosti kot v (Pojdi do cerkve/k cerkvi : v cerkev; vendar Pridi k meni domov). Kaj pa naslednji primer: Prijave pošljite do petka, in sicer do 12. ure. Je mogoča tudi strnitev: Prijave pošljite do petka do 12. ure; Prijave pošljite do 12. ure v petek, Prijave pošljite do petka ob 12. uri.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »