Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
ênorók -a -o prid. (ē-ọ̑ ē-ọ̄)
ki ima eno roko: enoroki invalid
Pravopis
ênorók -a -o (é/ȇọ̑ é/ȇọ́ é/ȇọ́; é/ȇọ̑) ~ invalid
Celotno geslo Sinonimni
ênoróki2 -a -o prid.
ki ima eno roko
SINONIMI:
knj.izroč. samoroki
evalvácija evalvácije samostalnik ženskega spola [evalvácija]
    ocenjevanje, vrednotenje kakovosti, ustreznosti česa glede na zastavljena merila, cilje; SINONIMI: evalviranje
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. evaluation iz frc. évaluation, iz evalvirati
goséničar goséničarja samostalnik moškega spola [goséničar]
    1. delovno, vojaško vozilo z gosenicami
      1.1. naprava z gosenicami za premikanje invalidskega vozička po stopnicah, pragovih
ETIMOLOGIJA: gosenica
Pravo
gostôta zavarovánja -e -- ž
SSKJ²
habilitácija -e ž (á)
1. pridobitev pravice predavati na visoki šoli: doseči habilitacijo; uvesti postopek za habilitacijo / priznati habilitacijo
// pog. habilitacijsko delo: ta razprava je njegova habilitacija
2. ped. usposabljanje duševno ali telesno prizadetih, zlasti mladine: zavod za habilitacijo invalidov; habilitacija prizadetih otrok
Pravopis
habilitácija -e ž, pojm. (á) postopek za ~o; ~ invalidov |usposabljanje|
SSKJ²
habilitírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. priznati komu pravico predavati na visoki šoli: habilitirali so ga za docenta filozofije
2. ped. usposobiti duševno ali telesno prizadete, zlasti mladino: habilitirati invalidnega otroka
    habilitírati se 
    pridobiti pravico predavati na visoki šoli: habilitiral se je za izrednega profesorja
    habilitíran -a -o:
    habilitiran predavatelj
SSKJ²
hêndikep tudi handicap -a [hêndikepm (ȇ)
1. invalidnost: proučevanje hendikepa; pogovor, predavanje o hendikepu; ljudje s hendikepom / telesni hendikep
2. šport., pri nekaterih tekmovanjih izenačenje možnosti za zmago, tako da dobi na začetku tekmovanja močnejši tekmovalec težje pogoje: pristati na hendikep; tekmovati po pravilih hendikepa / igralec golfa, športnik z nizkim, visokim hendikepom
// publ. kar spravi koga v neenak, slabši položaj: izključitev igralca je bila za naše moštvo precejšen hendikep; podjetju je kljub vsem hendikepom uspelo osvojiti svetovni trg; dodaten, hud, velik hendikep; v prid. rabi: hendikep tekma; hendikep vožnja
SSKJ²
hendikepírati -am tudi handicapirati -am [hendikepíratidov. in nedov. (ȋ)
publ. spraviti koga v neenak, slabši položaj: zakon hendikepira določene skupine, stranke / bolezen, nesreča ga je povsem hendikepirala / vsakega nasprotnika že vnaprej hendikepira s kakšno negativno oznako
    hendikepíran tudi handicapiran -a -o
    invaliden: hendikepirani ljudje, osebe, posamezniki; hendikepirani športniki
Celotno geslo Sinonimni
hodúlja -e ž
1.
palica s stopničko za stopalo kot podaljšek nog pri hojipojmovnik
SINONIMI:
nar. štakora
2.
oporna priprava na štirih nogah za pomoč invalidom, starejšim ljudem pri hojipojmovnik
SINONIMI:
hojica1, knj.izroč. hodalica
GLEJ ŠE SINONIM: bergla
Pravo
III. kategoríja invalídnosti trétje -e -- ž
Pravo
II. kategoríja invalídnosti drúge -e -- ž
Pravo
I. kategoríja invalídnosti pŕve -e -- ž
Pravo
imenováni zdravník -ega -a m
Pravopis
in..2 [poudarjeno ín] predp.; pred b, p varianta im..2; pred m varianta i..2 |ne| indiferénten, inêrten, injúrija, inkomodírati, insolvénten, intákten, invalíd; imbecílen, imperfékt; imún
Terminološka
Informacijska točka
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin focal point, ki v Konvenciji o pravicah invalidov označuje vladno telo, pristojno za zadeve, ki se nanašajo na izvajanje te konvencije. V slovenski različici konvencije je za focal point uporabljena zveza organ za stike . V besedilih se pojavlja tudi fokalna točka . Kateri ustreznik je po vašem mnenju najprimernejši?
invalíd invalída samostalnik moškega spola [invalít invalída]
    1. kdor ima dolgotrajno telesno, duševno okvaro, ki ga zaradi različnih ovir v okolju, neprilagoditev lahko omejuje, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodeloval v družbi
    2. ekspresivno kdor je manj sposoben, nesposoben za kaj
STALNE ZVEZE: civilni invalid vojne, delovni invalid, vojaški mirnodobni invalid
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Invalid iz frc. invalide, prvotno ‛nemočen’, to pa iz lat. invalidus iz lat. in.. ‛ne..’ + validus ‛krepak, čvrst’ - več ...
SSKJ²
invalíd -a m (ȋ)
kdor je zaradi prirojene telesne napake, posledic bolezni, poškodbe nesposoben ali le delno sposoben za delo: njen oče je invalid; postati invalid; priznati, spoznati koga za invalida; težek invalid; invalid iz druge svetovne vojne; rehabilitacija invalidov / delovni invalid kdor se poškoduje ali zboli pri opravljanju poklicnega dela; stoodstotni invalid; vojaški invalid; pren., ekspr. njegov pisalni stroj je že cel invalid
 
ekspr. taki otroci so vse življenje čustveni invalidi nesposobni, delno sposobni za čustveno življenje
 
adm. (vojaški) mirnodobni invalid kdor se v mirnodobnem stanju poškoduje ali zboli pri opravljanju vojaških dolžnosti; (vojaški) vojni invalid kdor se v vojnem stanju poškoduje ali zboli pri opravljanju vojaških dolžnosti
Število zadetkov: 320