Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ
ležáti -ím nedov. (á í) 
  1. 1. biti (iztegnjen) v vodoravnem položaju: nekateri so sedeli, drugi ležali; vojaki so ležali in spali; ležati na postelji; ležati v senci; mirno ležati; napol ležati v naslonjaču; negibno, vznak ležati; ležali so tesno drug ob drugem kakor sardine; ležati na boku, na hrbtu, trebuhu; ležati na obrazu tako, da je obraz pritisnjen tesno na podlago; ležati z rokami pod glavo; leži kot klada; leži kot mrtev negibno
    // plavalec leži na vodi in se odpočiva negibno, v iztegnjenem položaju na površini vode
    // maček leži na peči
    // biti v takem položaju zaradi spanja, počitka: lenuh leži do devetih; dolgo leži / zvečer gre zgodaj ležat spat
    // v taborišču je ležal na slami, golih tleh za ležišče je imel slamo, gola tla
    // biti v (pretežno) takem položaju zaradi bolezni: prehladil se je in leži; že mesec dni leži je bolan
    // od ponedeljka leži v bolnici je
  2. 2. ekspr., s prislovnim določilom biti pokopan: na tem pokopališču ležijo njegovi predniki; rad bi ležal v domači zemlji; kdo leži tukaj
  3. 3. pog., v zvezi s pri, z imeti spolni odnos, spolne odnose: ležati pri dekletu; ona leži z drugimi
  4. 4. biti nameščen na podlagi z daljšo, širšo stranjo: ena bukev še stoji, dve pa že ležita; knjige na polici ležijo in stojijo; vse prekle so po nevihti ležale
  5. 5. navadno s prislovnim določilom biti, nahajati se na površini: zvezek leži na klopi; vzel je denar, ki je ležal na mizi; na pohištvu leži prah; na travi leži rosa; po pločniku ležijo smeti / sneg leži meter na debelo
    // biti, nahajati se na določenem mestu, navadno na večji površini: mesto leži ob reki; okoli jezera ležijo gozdovi; ta dežela leži na severu; njiva leži v ravnini; pokrajina leži pred nami kot na dlani je dobro, razločno vidna
    // kje leži Amerika; v ljudskih pesmih leži, leži ravnó poljé
    // biti, nahajati se kje sploh: oči ležijo pod čelom; njegove oči so ležale globoko v jamicah; knjige ležijo v omari; ti organi ležijo v trebušni votlini; gred leži počez je nameščena
    // dlačice ležijo v eno smer / nad reko leži meglica; pod zemljo ležijo naravni zakladi; za hlevom je ležal kup gnoja / z oslabljenim pomenom: okoli njiju je ležal opoldanski mir; čudna napetost leži v zraku; senca nezaupanja leži med njima
  6. 6. s prislovnim določilom biti kje nastanjen iz vojaških vzrokov: ležati v strelskih jarkih, okopih; star. vojska leži pod trdnjavo
  7. 7. biti, zadrževati se kje brez koristi: po skladiščih ležijo velike zaloge; denar leži v blagajni, doma / pismo je tri dni ležalo na pošti ni bilo dostavljeno naslovniku
    // čakati na primernost za uporabo: meso naj pred uporabo en dan leži; vino mora nekaj časa ležati, preden gre v prodajo
  8. 8. knjiž., s prislovnim določilom biti opazen, viden: na obrazu ji leži zadrega; na ustnicah ji je ležal blažen nasmeh; v njenem pogledu leži žalost / v glasu leži trpkost
  9. 9. z oslabljenim pomenom, s povedkovnim določilom izraža stanje osebka: leži bolan, nezavesten, pijan; knjige ležijo razmetane / leži v hudi vročici; leži za pljučnico / cesta je prazna ležala pred njim; ležal je zvezan na tleh
    ● 
    žarg. jeziki mu ležijo lahko, z uspehom se jih uči; publ. poudarek predstave je ležal na tem prizoru je bil; ekspr. čez tri ure bo že vsa trava ležala bo pokošena; star. trdnjava že leži je porušena; je osvobojena, zavzeta; publ. igralcu ta vloga ne leži ni v skladu z njegovo igralsko usmerjenostjo, je ne more dobro odigrati; ekspr. denar ne leži na cesti se ne zasluži na lahek način; ekspr. za vse so krivi oni, to leži na dlani je očitno, jasno; v osmrtnicah do pogreba leži pokojni na svojem domu je položen na mrtvaški oder; ekspr. povej, kar ti leži na duši, na srcu kar (že dolgo) želiš povedati; ekspr. to dejanje mu težko leži na duši čuti se krivega; publ. krivda za to leži na inteligenci tega je kriva inteligenca; publ. vsa odgovornost leži na nas mi smo za vse odgovorni; star. žena leži na porodu je blizu poroda; je pred kratkim rodila; ležati na smrtni postelji umirati; ekspr. vsa skrb leži na mojih ramah za vse moram skrbeti jaz; ležati na tleh ekspr. sunil sem ga in že je ležal na tleh padel na tla; ko je bukev ležala na tleh, so jo začeli obsekavati ko je bila podrta, posekana; star. oblast, zakon in red so v tistih časih ležali na tleh so bili brez veljave, moči; že dolgo leži v grobu, pod zemljo je mrtev, pokopan; vznes. naši sovražniki bodo ležali v prahu bodo premagani, ponižani; ekspr. ne bi se mu bilo treba toliko truditi, lahko bi ležal doma v senci počival, živel brez dela; pog., ekspr. ta človek mi leži v želodcu mi je zoprn, mi vzbuja odpor zaradi kakega svojega dejanja; vznes. mirno leži med svečami je na mrtvaškem odru; publ., ekspr. takrat je bila igralka na vrhu slave in občinstvo ji je ležalo pred nogami jo je občudovalo, oboževalo; letos je sneg dolgo ležal dolgo ni skopnel; ekspr. v hipu sem ležal vznak v snegu padel vznak v sneg; kakor si si postlal, tako boš ležal tvoje (dobro, slabo) življenje bo posledica tvojih prejšnjih odločitev; kjer osel leži, dlako pusti nekulturen človek se (rad) podpisuje, kjer ni primerno; nereden človek se spozna po tem, da za seboj pušča nered
    ♦ 
    geom. kot leži nasproti osnovnici; točka leži na premici; navt. ladja leži v pristanišču je privezana ob pomolu ali zasidrana; šport. skakalec leži na smučeh je med skokom, letom globoko sklonjen nad smučmi
    ležé: požvižgaval je, leže v hladni senci; tiho leže je prisluškoval; leže brati; spati leže na trebuhu
    ležèč -éča -e 
    1. 1. deležnik od ležati: ležeč na hrbtu, je dojenček zadovoljno brcal; na tleh ležeči ranjenec; knjiga, ležeča na mizi; nižje ležeči kraji; globoko ležeče oči
       
      med. ležeči bolnik bolnik, ki mora ležati; obl. ležeči ovratnik ovratnik, položen po ramah; ptt poštno ležeča pošiljka pošiljka, ki se ne dostavi, ampak jo naslovnik osebno prevzame na naslovni pošti; strojn. ležeči stroj stroj, pri katerem je os (valja) vodoravna; tisk. ležeča črka črka, oblikovana postrani
    2. 2. redko ne strm, položen: ležeče stopnice; prisl.: tiskati ležeče / zastar., v povedni rabi: na metodi je veliko ležeče od metode je veliko odvisno; veliko mi je ležeče na tem, da veliko mi je do tega, da
       
      ptt poštno ležeče označba na pošiljki pošiljko naslovnik osebno prevzame na naslovni pošti
SSKJ
líce -a (ī) 
  1. 1. nav. mn. del obraza ob strani nosu in ust: napihniti lica; poljubiti na obe lici; uščipniti v lice; pobožati otroka po licu; po licih tečejo solze; bleda, napeta, rdeča, povešena, vroča lica; eno lice je že obrito; jamica na licu; imeti znamenje na desnem licu; lica kakor mleko in kri bela in rdeča
    // ekspr. lica ji gorijo od zadrege / v lica ga zebe; biti rdeč v lica
  2. 2. star. prednja stran glave; obraz: opazovati v ogledalu svoje lice; gledal ga je naravnost v lice; v lice mu je zapihal oster veter; nagubano, okroglo, upadlo, zagorelo lice; izraz na licu se ni spremenil / na licu se ji bere skrb
  3. 3. stran tkanine, pletenine, usnja, ki ima bolj izdelan, lepši videz kot druga stran: lice blaga je obledelo; prišiti krpo kar na licu / tkanina z dvojnim licem / obračati blago na lice in narobe; na lice plesti same desne petlje
    // prednja, prava stran, zlasti kovanca, bankovca ali medalje: položiti igralno karto z licem navzgor; lice bankovca, čeka, kovanca
  4. 4. knjiž. pročelje, fasada: pred vhodnimi vrati so stopnice, lice je lepo pobeljeno
  5. 5. knjiž., s prilastkom podoba, videz, zunanjost: lice pokrajine se je zdaj popolnoma spremenilo; dati okolici kulturnejše lice; soba je dobila bolj prijazno lice; mesto izgublja starinsko lice; prizadevanje za lepše lice mesta / njegova navzočnost je dala prireditvi slovesno lice / ekspr., z oslabljenim pomenom: izbrisati kaj z lica zemlje; te ideje bodo spremenile lice družbe in sveta
  6. 6. neustalj., v prislovni rabi, v zvezi na licu mesta tam, kjer se kaj zgodi, je; na kraju samem: storilca so prijeli na licu mesta; skupina je gradivo zbirala na licu mesta
    // brez odlašanja, takoj: ukrepal je na licu mesta
    ● 
    star. ko je to slišal, se mu je lice razjasnilo obraz; star. oblaki so se razgrnili in mesec je pokazal svoje lice je postal viden; star. šele zdaj je pokazal svoje pravo lice obraz; ekspr. kri mu je zalila lica zardel je; ekspr. vsa kri mu je izginila iz lic prebledel je; star. v lice kaj povedati komu v obraz, v brk; knjiž. na licih ji cvetejo rože je mlada in lepega obraza; star. poznam ga po licu, po imenu ne navidez
    ♦ 
    lov. izboklina na levi strani kopita lovske puške, kamor se nasloni lovčevo lice
SSKJ
lívra -e ž (ȋ) v srednjem veku francoska denarna enota: plačeval ji je dvajset liver na mesec
SSKJ
lúna -e ž (ú) 
  1. 1. nebesno telo, ki kroži okoli zemlje: čas, ko je luna v celoti osvetljena; raziskovati luno; oddaljenost lune od zemlje; polet na luno / v astronomiji: nastanek Lune; Luna in drugi planeti
    // to nebesno telo glede na osvetljenost: luna sije, vzide, zaide, ekspr. plava po jasnem nebu; svetla, pesn. bleda luna; žarki lune; obraz kakor luna okrogel, širok
    // luna raste viden je vedno večji del njene površine; nar. mlada luna mlaj; polna luna ko je vidna vsa njena površina; ob polni luni v času, ko je vidna vsa njena površina; nar. stara luna zadnji krajec
  2. 2. pesn. mesečina: luna lije v sobo / pri luni se je sprehajal po polju
  3. 3. star. (lunin) mesec: to je bilo pred tremi lunami
    ● 
    poljud. luna ga nosi je mesečnik; ekspr. že spet jo luna nosi je zmedena, neuravnovešena; hodi, kot bi ga luna nosila zamišljeno, neprisebno, raztreseno; pog., ekspr. ali te luna trka zakaj govoriš, ravnaš tako nespametno; pog., ekspr. mi tudi nismo z lune padli nismo nespametni, naivni; ekspr. lajati v luno nemočno groziti, onemoglo zmerjati; ekspr. ali živiš na luni, ali si z lune padel slabo si obveščen o aktualnih dogodkih; pog., ekspr. saj nisem tako za luno neumen, naiven
    ♦ 
    astr. Jupitrove lune sateliti
SSKJ
lunácija -e ž (á) astr. čas med dvema zaporednima istovrstnima Luninima menama; sinodski mesec
SSKJ
lunáren -rna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na luno: lunarne odprave; lunarno vozilo
 
astr. lunarni mesec čas, ki ga porabi Luna, da enkrat obkroži Zemljo; lunarno leto leto, ki ima 354 dni; teh. lunarni modul del vesoljske ladje, s katerim se pristane na luni
SSKJ
lúnin -a -o prid. (ū) nanašajoč se na luno: lunina površina / bleda lunina svetloba / lunin mrk; lunin srp oblika lune, ki se vidi ožja kot prvi ali zadnji krajec
 
astr. Lunin krater lijakasta vdolbina na Lunini površini z nekoliko dvignjenim robom; Lunin krog ali Lunin ciklus doba devetnajstih let, po kateri se ponovijo Lunine mene na iste dni istega meseca; Lunin mesec čas, ki ga porabi Luna, da enkrat obkroži Zemljo; Lunina mena ali Lunina faza razmerje med osvetljenim delom in celotno navidezno ploskvijo Lune; Lunino leto leto, ki ima 354 dni; meteor. lunin dvor ali lunin halo svetli kolobar okrog lune, ki nastane zaradi lomljenja žarkov v kristalih ledu v ozračju
SSKJ
máj -a (á) 
  1. 1. peti mesec v letu: delo bo opravljeno do desetega maja; pesn. cvetni maj; ekspr. cvetoči, zeleni maj; lepa si kot roža v maju / prvi maj praznik mednarodnega delavskega gibanja
    // ležal je bolan, zunaj pa je bil maj majsko vreme
    // to je bilo maja; (meseca) maja bo odpotoval
    // pesn. čas mladosti, razvoja: biti v maju / minil je življenja maj / vzcvetel mu je ljubezni maj
  2. 2. nar. visoka smreka ali jelka z obeljenim deblom in zelenim vršičkom, postavljena za okras; mlaj: pred praznikom so fantje postavljali maje
SSKJ
májnik -a (á) star. peti mesec v letu; maj: bilo je v začetku majnika / cvetoči majnik / življenja majnik
♦ 
vrtn. kraljica majnika glavnata spomladanska solata z mehkimi listi
SSKJ
márčen -čna -o prid. (á ā) nanašajoč se na marec: topel marčni dan; marčno sonce / marčna številka časopisa
// knjiž. nanašajoč se na mesec marec 1848 v Avstriji: marčni dogodki
♦ 
bot. marčna voščenka užitna lističasta goba sive barve, ki raste zgodaj spomladi; marčnica; zgod. marčna revolucija buržoaznodemokratična revolucija v mesecu marcu 1848 v Avstriji
SSKJ
márec -rca (á) tretji mesec v letu: razstava bo odprta od prvega do petega marca; v (mesecu) marcu bomo delali v vinogradu / (meseca) marca že cvetejo nekatere rože / osmi marec dan žena
SSKJ
márkica -e ž (ȃ) manjšalnica od marka: niti markice ne zapravi po nepotrebnem / na vozovnico lepi vsak mesec posebne markice / krava ima markico
SSKJ
medén1 -a -o prid. (ẹ̑) 
  1. 1. nanašajoč se na med m:
    1. a) medena kapljica / medena barva
    2. b) medeno pecivo; medeno testo / medena potica
    3. c) meden sat; letos je medeno leto
    4. č) medeno cvetje
  2. 2. redko, navadno v zvezi s hruška, jabolko mehek, zmehčan, goden: medene hruške
  3. 3. ekspr. zelo, pretirano prijazen: meden človek; ves meden je bil z njo
    // ki vsebuje, izraža veliko, pretirano prijaznost: govoriti z medenim glasom; meden nasmeh, pogled; medene besede; medena govorica; pisati medena pisma
  4. 4. ekspr., v zvezi medeni mesec, medeni teden čas prvih mesecev, tednov po poroki: njuni medeni tedni so končani; pren., publ. medeni tedni po zmagi so minili in začela se je stvarnost
    ♦ 
    bot. medena detelja prijetno dišeča visoka rastlina z belimi ali rumenimi cveti v grozdih, Melilotus; medena trava trava z navadno belkastimi in puhastimi klaski, Holcus; medena ustna venčni list kukavic, navadno podaljšan v ostrogo; čeb. medena rosa sladek sok nekaterih rastlin, ki so ga predelale ušice; mana
    medéno prisl.: medeno govoriti; medeno se priklanjati; prstan z medeno rumenim kamnom; medeno sladek
SSKJ
medenobárven -vna -o prid. (ȃ) ki je take barve kot med ali med žmedenobarven mesec
SSKJ
menopávza -e ž (ȃ) med. dokončno prenehanje, ustavitev vsak mesec ponavljajočega se krvavenja iz maternice: menopavza nastopi navadno okoli petdesetega leta; ženska pred menopavzo
SSKJ
menstruácija -e ž (á) med. vsak mesec ponavljajoče se krvavenje iz maternice; (mesečno) perilo: dobiti, imeti menstruacijo; neredna menstruacija
SSKJ
menstruacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na menstruacijo: menstruacijske težave / menstruacijski ciklus vsak mesec ponavljajoče se spremembe maternične sluznice
SSKJ
mésec -a tudi -sca (ẹ̑) 
  1. 1. navadno s prilastkom čas tridesetih, enaintridesetih dni, ki se označujejo z vrstilnimi števniki: našteti mesece; navedite mesec in leto dogodka; pomladni, zimski meseci; imena mesecev; prvi, zadnji dan v mesecu; proizvodnja v prvih mesecih letošnjega leta / še isti mesec je umrl; delo bo končano prihodnji mesec; vsak mesec ji pošilja denar; koliko zaslužiš na mesec; ob koncu meseca; bilo je (meseca) aprila; (meseca) novembra, star. novembra meseca je zapadel sneg / pri datiranju 10. tega meseca [t. m.] / koledarski mesec
    // s prilastkom ta čas glede na kako značilnost, dejavnost: avgust je mesec dopustov / mesec knjige v katerem se posebno skrbi za reklamo, prodajo knjig
  2. 2. navadno s števnikom čas tridesetih dni: trije meseci so minili, odkar je odšel / dela bodo trajala še nekaj mesecev; doma je ostal pet mesecev; vrne se čez dva meseca; najeti sobo za tri mesece; star. denar ji vrne ob mesecu čez en mesec; po treh mesecih ga je tožil; pred dobrim mesecem sta bila še skupaj; že mesec dni ga ni že trideset dni; nekaj mesecev pred smrtjo je izvedel resnico; po preteku dveh mesecev; danes mesec čez trideset dni
    // petnajst mesecev zapora
    // s števnikom ta čas za označevanje starosti česa: star je osem mesecev; z desetimi meseci je shodil ko je bil star deset mesecev
  3. 3. nebesno telo, ki kroži okoli zemlje: raziskovati mesec; poleti na mesec
    // to nebesno telo glede na osvetljenost: mesec sveti, vzide, zaide, ekspr. plava po jasnem nebu; svetli, pesn. bledi mesec / kadar je mesec, sedi pred hišo kadar sije, sveti mesec
    // nar.: mladi mesec mlaj; stari mesec zadnji krajec
    ● 
    poljud. mesec ga nosi je mesečnik; pog. dobiti pet mesecev (zapora) biti obsojen na pet mesecev (zapora); pog. bila je v sedmem mesecu (nosečnosti) bila je noseča več kot šest in manj kot sedem mesecev; ekspr. pogajanja se lahko vlečejo mesece in mesece zelo dolgo
    ♦ 
    astr. Lunin mesec čas, ki ga porabi Luna, da enkrat obkroži Zemljo; siderski ali zvezdni mesec čas, ki ga porabi Luna, da se spet vrne med iste zvezde; sinodski mesec čas med dvema zaporednima istovrstnima Luninima menama
SSKJ
méseček -čka (ẹ̑) 
  1. 1. ekspr. manjšalnica od mesec 3: meseček in zvezdice
  2. 2. bot. rastlina s svetlo ali oranžno rumenimi cveti v koških; ognjič: natrgala je nekaj mesečkov / v vrtu je poleg lilij rasel meseček
SSKJ
mésečen -čna -o prid. (ẹ̑) 
  1. 1. nanašajoč se na mesec:
    1. a) mesečno povprečje / mesečno poročilo je oddano / mesečna naročnina; mesečna plača; kupiti mesečno vozovnico vozovnico, ki velja za eno osebo en mesec na določeni progi z navadno neomejenim številom voženj
    2. b) mesečna noč / mesečna svetloba
  2. 2. ki ponoči v trdnem spanju hodi, kaj dela, ne da bi se tega pozneje spominjal: mesečnega človeka ne smete prestrašiti; biti mesečen; taval je po sobi, kot bi bil mesečen
     
    ekspr. ah, on je večkrat mesečen večkrat ne vidi, se ne zaveda resničnega stanja, resničnosti
  3. 3. navadno v zvezi mesečna čišča, mesečno perilo vsak mesec ponavljajoče se krvavenje iz maternice: imeti mesečno čiščo, mesečno perilo / mesečna kri
    mésečno prisl.: koliko zaslužite mesečno; zdravnik prihaja dvakrat mesečno / v povedni rabi bilo je mesečno; sam.: pog. si že kupil mesečno mesečno vozovnico
Število zadetkov: 177