Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Pravopis

Zadetki iskanja

Pravopis
odmakníti in odmákniti -em dov. odmákni -te in -íte; odmáknil -íla, odmáknit, odmáknjen -a; odmáknjenje; (odmáknit) (í/ȋ/á á) kaj ~ desko; poud. ~ pete |oditi; pobegniti|; odmakniti kaj od česa ~ omaro od stene
odmakníti se in odmákniti se -em se (í/ȋ/á á) ~ ~ dva koraka nazaj; odmakniti se komu/čemu ~ ~ družbi; odmakniti se od koga/česa ~ ~ ~ načrta
Pravopis
odmíkati -am nedov. -ajóč, -áje; odmíkanje (í ȋ; ȋ) kaj ~ roko; odmikati kaj od česa ~ pohištvo od stene
odmíkati se -am se (í ȋ; ȋ) boječe se ~; odmikati se od koga/česa ~ ~ ~ norm
Pravopis
odrívati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; odrívanje (í) koga/kaj ~ napadalca; Plavalec ~a vodo; odrivati koga/kaj od česa ~ ljudi od vrat; odrivati koga/kaj z/s čim ~ vrata s hrbtom
odrívati se -am se (í) od česa ~ ~ ~ tal; Skakalec se dobro ~a
Pravopis
odvájati2 -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; odvájanje (á; ȃ) koga/kaj česa ~ narkomane mamil; odvajati koga/kaj od česa ~ tele od sesanja
odvájati se -am se (á; ȃ) česa ~ ~ kajenja; odvajati se od česa ~ ~ ~ mamil
Pravopis
omejeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -án -ána; omejevánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ hitrost; ~ hčerko pri izhodih; omejevati kaj od česa Obzidje ~uje mesto od predmestja; omejevati kaj na kaj Svoje zanimanje ~uje na letalstvo; omejevati komu kaj ~ članom delovanje
omejeváti se -újem se (á ȗ) publ. od česa ~ ~ ~ kakega stališča → zavračati ga, ne strinjati se z njim; omejevati se na kaj ~ ~ ~ bistveno
Pravopis
pogojèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) publ. od česa od stroškov ~a cena → odvisna; publ. pogojen z/s čim Težave so ~e z boleznijo → so povzročene
pogojênost -i ž, pojm. (é) publ. ~ cene izdelkov s stroški → odvisnost cene izdelkov od stroškov
Pravopis
razlikováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; razlikovánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ barve; neobč. razlikovati koga/kaj od koga/česa To ga ~uje ~ bratov loči; razlikovati med kom/čim ~ ~ glasovi
razlikováti se -újem se (á ȗ) od koga/česa Človek se ~uje od živali; razlikovati se po čem ~ ~ ~ barvi; razlikovati se v čem ~ ~ ~ podrobnostih; ~ ~ med seboj
Pravopis
véter -tra m, mn. vetrôvi tudi vétri pojm. (ẹ̑) hladen severni ~; ~ od juga, z juga; posušiti perilo na ~u; vzleteti ob močnem ~u; hoditi proti ~u; Zastave vihrajo v ~u; poud.: predati se ~u |dopustiti, da postane življenje odvisno od okoliščin|; zbrati se z vseh ~ov |od vsepovsod|
Pravopis
vzéti vzámem dov. vzêmi -íte; vzél -a, vzèt/vzét, vzét -a, star. vzémši; vzétje; (vzèt/vzét) (ẹ́ á) koga/kaj ~ darilo; ~ jed na krožnik; ~ kamen v roke; ~ kapljice proti prehladu; ~ knjigo s police; ~ soseda v avtomobil; poud. ~ otroka v roke |ošteti ga|; šol. žarg. ~ pri matematiki korenjenje predelati; ~ obleko v popravilo; ~ ponudbo resno; ~ sramoto nase; neobč. ~ slovo posloviti se; ~ zalet in skočiti; vzeti kaj od koga/česa ~ denar od staršev; vzeti koga/kaj za koga/kaj ~ sodelavca za družabnika; knj. pog.: ~ soseda za moža omožiti se, poročiti se s sosedom; ~ svežo zelenjavo za enolončnico uporabiti; vzeti komu koga/kaj ~ človeku prostost; ~ povzročitelju nesreče vozniško dovoljenje; knj. pog. ~ opravljivcu kaj za zlo zameriti mu; ~ materi otroke; Vzemimo, da imaš prav recimo
vzéti se vzámem se (ẹ́ á) knj. pog.: Kmalu se bosta vzela se poročila; Od nekod se je vzel zdravnik je prišel, se je pojavil; Od kod se je pa vzel |po kom ima take lastnosti|
vzéti si vzámem si (ẹ́ á) kaj ~ ~ oblast; knj. pog. ~ ~ dve uri časa za branje porabiti; neknj. pog. naprej si vzeti kaj skleniti
Pravopis
blízu1 količ. prisl. razdalje blíž(j)e (í; ȋ) stati, biti ~; ~ skupaj; tu ~; od ~; poud. od ~ in daleč |od vsepovsod|; neobč. ne dati komu ~ biti nedostopen
Pravopis
dóm -a m, mest. ed. dómu in dômu; dv. dóma in -ôva -ôv; mn. -ôvi -ôv, v drugem pomenu tudi dómi (ọ̑)
1. oditi od, z ~a; dobiti pismo od ~a |od domačih|; dostava na ~ |na stanovanje|; poročiti se na ~ |na posestvo, domačijo|; gosp. delo na ~u; vznes.: bojevati se za ~ za domovino; zadnji ~ grob
2. zdravstveni ~; kazensko-poboljševalni ~; ~ onemoglih, za onemogle
Pravopis
heteronómen -mna -o (ọ̑) nesamostojen, odvisen od drugih: gospodarsko, politično ~; biti ~
heteronómnost -i ž, pojm. (ọ̑) nesamostojnost, odvisnost od drugih
Pravopis
ločeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -án -ána; ločevánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj od koga/česa ~ okužene bolnike od drugih; ~ dobro od slabega
ločeváti se -újem se (á ȗ) nestrok. po dvajsetih letih zakona se ločevati |strok. se razvezovati|
Pravopis
oddvojíti -ím dov. oddvójil -íla, nam. oddvojít/oddvojìt; drugo gl. dvojiti (í/ȋ í) publ. koga/kaj od koga/česa ~ bolnike z nalezljivimi boleznimi od drugih → ločiti; ~ del knjižnice od tehniške knjižnice → odcepiti; publ. oddvojiti kaj za kaj ~ premajhen del narodnega dohodka za znanost → oddeliti
Pravopis
odrézati -réžem dov. -an -ana; odrézanje (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ grozd; ~ več kosov blaga; ~ vejo od drevesa; poud. odrezati koga/kaj od česa Sneg jih je odrezal od mesta |ločil|; odrezati komu/čemu kaj ~ otroku kos kruha; ~ bolniku nogo odstraniti z operacijo; ~ rožam peclje
odrézati se -réžem se (ẹ́ ẹ̑) poud.: ~ ~ na tekmovanju |izkazati se|; znati se odrezati |kratko, učinkovito odgovoriti|
Pravopis
odštéti -štêjem dov., nam. odštèt/odštét, zastar. odštévši; odštétje; drugo gl. šteti (ẹ́ ȇ) kaj ~ denar na mizo; odšteti kaj od česa ~ stroške od skupne vsote; mat. ~ devet od sto; odšteti komu kaj ~ tekmovalcu nekaj točk
Pravopis
posihdôb kaz. čas. prisl. (ȏ) star.: ~ ni več hodil domov od takrat; ~ bo previdnejši od zdaj
Pravopis
poslêj in poslèj čas. prisl. (ȇ; ȅ) neobč.: ~ bo vse drugače od zdaj; ~ ni imel težav od takrat
Pravopis
pritískati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; pritískanje (í) koga/kaj ~ gumbe; poud. Skrbi ga ~ajo |ima veliko skrbi|; pritiskati koga/kaj k/h komu/čemu ~ dekle k sebi; pritiskati koga/kaj na kaj ~ otroka na prsi; ~ žig na dokumente; knj. pog. pritiskati koga/kaj za kaj ~ upnika za plačilo zahtevati plačilo od upnika; pritiskati na koga/kaj ~ ~ tipke; poud.: ~ ~ kljuke |hoditi prosit za posredovanje, zaščito|; ~ ~ koga, da popusti |zahtevati od koga|; poud.: Lakota ~a |postaja zelo velika|; Ljudje ~ajo k vratom |se rinejo|
pritískati se -am se (í) k/h komu/čemu ~ ~ k peči
Pravopis
pritísniti -em dov. pritísnjen -a; pritísnjenje (í ȋ) koga/kaj ~ tipko; poud. nekoliko ~ koga |zastrašiti ga|; knj. pog. Pritisni ga Udari ga; pritisniti koga/kaj k/h komu/čemu ~ otroka k sebi; pritisniti koga/kaj na kaj ~ nos na šipo; ~ otroka na prsi; pritisniti koga/kaj ob kaj ~ nasprotnika ob steno; knj. pog. pritisniti koga/kaj za kaj ~ dolžnika za plačilo zahtevati plačilo od dolžnika; pritisniti na koga/kaj ~ ~ tipko; poud. ~ ~ vlado |od nje zahtevati|; pritisniti komu kaj šol. žarg. Profesor mu je pritisnil cvek dal nezadostno oceno; knj. pog. Pritisni mu eno (okoli ušes) Daj mu klofuto; poud.: Zima je pritisnila |postala huda, ostra|; Ljudje so pritisnili k vratom |so se rinili|
pritísniti se -em se (í ȋ) ob koga/kaj ~ ~ ~ steno; pritisniti se k/h komu/čemu ~ ~ k peči
Število zadetkov: 1099