Zadetki iskanja
Pleteršnik
blagọ̑st, f. 1) edle Güte, Mur., Cig., Jan.; die Gutmüthigkeit, Cig. (T.); — 2) die Glückseligkeit, das Glück, Mur., Jan.; po tebi, o gospod, vsa pride blagost, Ravn.; v Boga svojo blagost staviti, in Gott sein Heil suchen, Ravn.; za domovine slavo in blagost, Slom.; In vi ste vedno blagost uživali, Levst. (Zb. sp.); blagost vam bodi! Gor.
Pleteršnik
blískati, -am, vb. impf. 1) blitzen: z očmi bliska, seine Augen sprühen Feuer, Cig.; — bliska = bliska se; Po gorah grmi in bliska, Ljubček pa po polju vriska, Npes.-Valj. (Rad); tako močno bo grmelo in bliskalo, da ljudje bodo oslepeli, Jsvkr.; bliska ino treska, ogr.-Valj. (Rad); — 2) b. se, blinken; zlato se bliska, Cig.; glitzern: Kak lepo se rosa bliska! Preš.; — bliskalo se je rib in ribic vse polno po vodi, Ravn.; — bliska sè, es blitzt; vso noč se je bliskalo; — blíšče se, Valj. (Rad).
Pleteršnik
blȋskov, adj. po bliskovo, blitzschnell; Po bliskovo mu sablja gre, Npes.-K.; Po bliskovo konjič leti, Vod. (Pes.); Privihral je po bliskovo, LjZv.
Pleteršnik
blȋžnji, adj. nahe befindlich: bližnja vas, das nächste Dorf; bližnji stolpec, die Nebencolonne (merc.), Cig. (T.); bližnji členi, die Nachbarglieder (math.), Cig. (T.); na bližnjem, in der Nähe, C.; bližnja pot, der nähere Weg; — bližnje sorodstvo, die nahe Verwandtschaft, Cig.; — nahe bevorstehend: bližnje dni, nächster Tage, Cig.; — bližnji, der Nächste, der Nebenmensch: ljubi svojega bližnjega, kakor sam sebe; moja bližnja, meine Nächste, Cig.; (v cerkvenem jeziku; po nem.).
Pleteršnik
blȋžnjica, f. 1) die Nächste; Jan.; — 2) der nähere Weg; po bližnjicah hoditi v mesto; na bližnjico iti, den kürzeren Weg nehmen, Cig.; — 3) = bližina, die Nähe, die Umgegend, Jan., C.
Pleteršnik
blǫ́diti, -im, vb. impf. 1) umherirren; blodeča ovca, C.; to mi blodi po glavi, das geht mir im Kopfe herum, Cig., jvzhŠt.; po grehu b., in der Sünde leben, Z.; — irren, fehlen, Guts., Jarn., Mur., Jan.; — 2) wirres, unsinniges Zeug reden, Dict.; blodiš, da ni ne na konja, ne na osla, Cig.; blodiš, česar ne veš, Z.; bloditi jih komu, M.; — 3) mischen, pantschen, C.; vino b., den Wein fälschen, C.; den Schweinen das gekochte Futter mit Mehl, Kleien u. dgl. mischen, M.; nekritično bloditi slovenščino z drugimi narečji, Levst. (Zb. sp.); — 4) irre führen: svet nas če bloditi, misli me blodijo, C.; — 5) b. se, = bloditi 1): Misel se mu v glavi blodi, Vod. (Pes.); — blodi se mu, er phantasiert, er redet irre, C., Z., Št.
Pleteršnik
blojénje, n. 1) das Herumirren: b. po svetu, Cig.; — 2) das Irrgespräch, das Phantasieren, Cig.; — 3) die Pantscherei, Cig.
Pleteršnik
Pleteršnik
bodílọ, n. der Stachel, C., M.; bodilo na trnji, Škrinj.-Valj. (Rad); — die Bohrahle, der Pfriem, Cig., Jan.; v uganki: šilo, bodilo, po hosti hodilo, ni pilo ne jelo, pa vendar živelo, (ali: pa vendar debelo), = kostanjeva ježica, jvzhŠt.; — die Stechwaffe, Cig., Jan.
Pleteršnik
bọ̑g,* bogȃ, m. 1) der Gott; lažnjivi, krivi bogovi, die falschen Götter, Götzen; služite drugim bogom, Dalm.; — pomni: zlega boga uživa z menoj vred, es geht ihm schlecht, wie mir, BlKr.-M.; — Bog, Gott (der Christen); Boga moliti, beten; Bogu služiti, Gott dienen; Bog oče, Gott Vater; Bog človek, Bog in človek, der Gottmensch, Jan.; — tak hrup je, da ni grmečega Boga slišati (čuti), *von zu großem Lärm hört man den Donner nicht, Z., Levst. (Zb. sp.); — v rekih o pozdravljanju: (prihajajočemu ali sploh temu, s katerim smo se sešli): Bog te sprimi, (vzprimi), grüß dich Gott! Cig., Jan.; (prim. Bog vas primi! Alas.; "buge waz primi gralva Venus!" tako je pozdravil l. 1227. koroški knez s svojimi vitezi Ulrika Lichtensteinskega, ki je kot Venera oblečen potoval, Kres 1882, 177.); (pri ločitvi:) z Bogom! adieu! lebe wohl! Bog te obvaruj! behüt' dich Gott! Bog s teboj! Bog z vami! Gott befohlen! Cig.; ("Bog z vami" je odgovor na "Bog vas primi", Alas.); z Bogom ostani, Gott befohlen! (pri srečevanju:) dobro jutro Bog daj! odzdrav je: Bog ga daj! (tudi samo: Bog! Levst. [M.]); zato: Boga povedati, C.; komu Boga dati (davati), grüßen: srečal me je, ali ni mi Boga dal, Z., Npes.-Vraz; (delavcem:) Bog daj dobro srečo! Bog daj srečo! Glück zu! Glück auf! (uživajočim kako jed:) Bog blagoslovi (žegnaj)! (počivajočim:) Bog daj srečo k počivanju! Bog daj dober počitek! (o napivanju:) Bog živi! Gott erhalte! mozi ti Bog! ("masti bog") Guts.; prim. moči; (ako kdo kihne:) Bog pomagaj! zur Genesung! (v vzklikih:) Ti moj Bog! Bog pomagaj, da si tako nagle jeze! Bog mu daj zdravje, on mi je veliko dobrega storil! Bog mu daj dobro, tam kjer je! hvala Bogu! bodi ga Bog zahvaljen! Gott sei Dank dafür! Boga zahvali, da si toliko dobil! skrajšano: "Bog", za: "Bog bodi hvaljen", ali kaj takega: Bog, da je tako, gottlob (ein Glück, ich bin froh, ich bin zufrieden), dass es so ist; Bog, da si prišel! Bog, da te ni videl! sam Bog, da nisem tega izgubil! Levst. (M.); še Bog, da je toliko; gottlob, dass es so viel ist, jvzhŠt.; Kruha b' ti dala, Ajdov je. "Ljubica moja, Bog, da je!" Vod. (Pes.); še Bog, če mu bomo hoteli žlico dati, LjZv.; Bog se usmili! Bogu se smili! Gott erbarme sich! tak je bil, da se Bogu smili! er sah aus, dass es Gott erbarme! bodi Bogu potoženo! Gott sei es geklagt! Bog hotel! wollte Gott! Bog dal, da bi bilo tako, gebe Gott, dass es sich so verhalte! Bog daj! geb' es Gott! Bog pomozi! helfe Gott! ako (če) Bog da! so Gott will! naj pa bo z Bogom! so sei es denn in Gottes Namen, Levst. (M.); Bog ve! weiß Gott! Bog ve, kdo, Bog ve, kam itd.; vedi si ga Bog, kje vedno tiči! Bog sam vedi, kaj bo iz tega! nosi se, kakor bi bila Bog si jo vedi kaj, Vrt.; Bog ne daj! Bog ne zadeni! Bog obvaruj! Bog prenesi! Bog odvrni! Gott behüte! Gott bewahre! Bog tega varuj! das verhüte Gott! (Bognasvaruj, subst.; der Gottseibeiuns, Jurč.; strah imeti pred čim, kakor Bognasvaruj pred križem, SlN.); Bog in sv. božji križ! Bog bodi pri nas in sveti vtorek! (sreda itd., kakeršen dan si je tedaj, kadar se to govorí; a tako govore največ tedaj, kadar odvračajo od sebe čarodejsko moč, in to se imenuje "dan izgovoriti", Levst. [Rok.]); za Boga svetega! za Boga milega! za Boga! um Gottes Willen! (poglej vsaj, skozi Bog! Dalm.; za skozi Bog! Prim., Kras; po it. "per Dio!" napačno narejeno); (o zagotavljanju, zaklinjanju:) Bog in duša! bei meiner Treue! Cig.; Bog me! (bogme!) = so wahr mich Gott strafe! bei Gott! Bog me, da je res! Bog mi je priča! — "pod milim Bogom" se pristavlja v podkrepljanje kakega nikanja; n. pr. nima pod milim Bogom nič opraviti; er hat auf Gottes Erdboden nichts zu thun; — v Boga ime (vbogajme) dati kaj, ein Almosen geben; rad v Boga ime daje; — 2) die geweihte Hostie: župnik je nekam šel z Bogom, (gieng versehen); — 3) das Gottesbild: držiš se, kakor lipov bog! = du thust so hölzern! bogove prodajati, Kruzifixe verkaufen; — 4) bog stari, die Gottesanbeterin (mantis religiosa), Kras-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
bǫ́kati (dodatek k slovarju), -am, vb. impf. = kričati: fantje po noči bokajo, otroci bokajo, Kamnik (Gor.).
Pleteršnik
bolẹ̑zən, -zni, f. die Krankheit; očesna b., die Augenkrankheit; vročinska bolezen, hitziges Fieber; b. sv. Vida, der Veitstanz, Cig.; b. sv. Valentina, die Fallsucht, die Epilepsie, Jan.; sramna b., die venerische Krankheit, Cig., Jan.; ženska b., die monatliche Reinigung, C.; nalezljiva, kužna b., eine ansteckende Krankheit; bela b., die Bleichsucht, Cig., C.; suha b., das Zehrfieber, die Hektik, Cig.; uscana b., die Harnruhr, Cig.; huda b. = padavica, C.; gnila b. = metljaji pri ovcah, C.; rdeča b., der Rothlauf (der Schweine), C.; b. si navleči, sich eine Krankheit holen, Cig.; b. nalesti, von einer Krankheit angesteckt werden; prestati b., eine Krankheit überstehen; b. se hujša, poprijema, die Krankheit nimmt zu, Cig.; b. gre po ljudeh, die Krankheit ist epidemisch, Levst. (Nauk); preg. dolga bolezen, gotova smrt, eine langwierige Krankheit bringt den Tod; b. gre z vozom v človeka, iz človeka po niti, Jan. (Slovn.).
Pleteršnik
bołhȋnjak, m. 1) der Flohwinkel, Mur.; — 2) der Flohkoth, Mur.; — 3) neka bela prtenina, po kateri so drobne, temne pičice, kakor bi bila od bolh onesnažena, Št.
Pleteršnik
bòr 3., bóra, m. droben denar, der Deut, Kr.; ne bora ne dam, Zv.; bore komu iz žepa pobrati, Jurč.; bora ne čutim po cel teden v žepu, Zora.
Pleteršnik
borovíca, f. = brina, Št.-Cig., Valj. (Rad); z borovico po hišah kade, Pjk. (Črt.); tudi: bǫ́rovica, Mur., okoli Maribora-Zora.
Pleteršnik
Pleteršnik
božják, m. kleine Münze, Mur., Cig., Jan.; uboga vdova pride in dva božjaka je vrgla, vkup eno nežico sta znesla, Ravn.; Ipavski merčin dobiva od vsakega vedra vina po nekoliko soldov za svoj trud: ti soldi se imenujejo: božjaki; v Laščah bi temu rekli "božji denar", Erj. (Torb.); ne bom v nedeljo brez božjaka in bora, Jurč.
Pleteršnik
bóžji,* adj. Gottes, göttlich; sin božji, der Sohn Gottes; božja porodnica, die Gottesgebärerin; božji grob, das hl. Grab; — b. človek, der nach Gottes Ebenbild erschaffene Mensch: saj sem božji človek, ne živinče, Jurč.; kdo je božji? wer ist es? Vrt.; pomagaj, kdor je božji, Z.; ljudje božji, pomagajte mi! jvzhŠt.; božji ostani! Gott befohlen, Z.; ves božji dan, den ganzen lieben Tag; vso božjo noč; na vsem božjem svetu (auf der ganzen lieben Welt) nimam nikogar, da bi mi pomagal; (v vzklikih:) božja dekla! za božji čas! za božji dan, kaj pa delaš! um des Himmels willen, was treibst du denn! hiša božja, božji hram, das Haus Gottes; božja služba, der Gottesdienst; božja pot, die Wallfahrt; na božjo pot iti, sich auf eine Wallfahrt begeben; b. sod, die Ordalien, Cig. (T.); — po božje častiti koga, jemandem göttliche Ehre erweisen; — božje = božjast: božje ga je metalo, Zv.; tudi: božje ga tere, Št.; dete božje tere, das Kind hat die Fraisen, Pjk. (Črt.); — božje ga je udarilo, der Schlag hat ihn getroffen, Cig.; božji udarec, der Schlagfluss, Guts.
Pleteršnik
brȃn, -ȋ, f. 1) die Vertheidigung: Presvetli cesar vabi nas Na domovine bran, Vod. (Pes.); ministerstvo deželne brani, das Ministerium für Landesvertheidigung, DZ.; zveza za boj in bran, ein Schutz- und Trutzbündnis, Vod. (Izb. sp.); na bran se držati, sich in der Defensive halten, Vod. (Nov.); der Schutz: Pa mu po zimi odeja snega Bila v dobrotno in toplo je bran, Levst. (Zb. sp.); v bran se postaviti, sich zur Wehre setzen; Doma pusti naj vse na stran, Pridirja meni naj u (v) bran, Npes.; trotzen: Star mecesen redi veje Vetru, zimi v bran stoji, Vod. (Pes.); s klobasami se petku v bran postavljati, Levst. (Zb. sp.); — 2) das schief ins Wasser gebaute Flusswehr, der Sporn, Tolm.; — 3) das Gitterthor, C.; — das Pförtchen, Mik., Rez.-Baud.; — 4) das Sperrkraut (polemonium), C.
Pleteršnik
brániti, -im, vb. impf. 1) vertheidigen, beschützen; z mečem koga b., levinja svoje mladiče pogumno brani; b. trdnjavo; b. svoje poštenje; redko z gen.; kaštigaj hude, brumnih brani, Krelj; b. koga komu (čemu), jemanden gegen jemanden (etwas) vertheidigen, schützen: tuj mož nas je pastirjem branil, Ravn.; b. koga muham, Cig.; isto oglje brani hišo streli, a žito črvom, Navr. (Let.); tudi: čredo b. volkov, domovino b. nesreč, zoper sovražnike, proti sovražnikom; psi branijo živino od tatov i divjačine, ogr.-Valj. (Rad); b. se, sich vertheidigen, sich wehren: hrabro so se vojaki branili; nima se s čim b., er hat nichts, womit er sich wehren könnte; b. se s čim, sich auf etwas berufen (Cig.), etwas vorschützen, Jan.; — 2) wehren, verwehren; nihče ti ne brani tukaj stati; b. komu, da ne more črez most, jemandem den Uebergang über die Brücke wehren; živini b. v škodo, das Vieh vom Schadenmachen abhalten; to brani kačam k hlevu, k hramu, Pjk. (Črt.); zverinam na njive b., das Wild vom Felde fernhalten; Meni k Minkici branijo, Npes.-Schein.; komu kaj b., jemandem etwas verwehren; tega ti nihče ne brani, das ist dir unverwehrt, das verbietet dir niemand; — b. se česa, sich gegen etwas wehren: branili smo se teh davkov, pa se jih nismo mogli ubraniti; b. se darila, das Geschenk nicht annehmen wollen; kruha se ni braniti, Brot darf man nicht verschmähen; b. se komu, čemu, Cig.; Kdor klobas po zimi hrani, Se po leti muham brani, Vod. (Pes.); — sich weigern: kaj se braniš vzeti denar? brani se toliko plačati; — 3) = branati, Jan.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- ...
- 111
- Naslednja »
Število zadetkov: 2208
Dostopnost