Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
ênainpólkrat [u̯k] prisl. (é-ọ̑) izraža povečanje ali zmanjšanje za eno enoto in pol: enainpolkrat več
SSKJ
ênopólen -lna -o prid. (ē-ọ̑) elektr. ki ima en pol: enopolni vtič; enopolno stikalo
SSKJ
fantè -éta s (ȅ ẹ́) slabš. nedorasel fant: harmoniko je vleklo drobno fante; gosposko, negodno fante; na pol odraslo fante / glej ga, fanteta predrznega, še odgovarjalo bi mi
SSKJ
fífty-fífty [-ti] prisl. (ȋ-ȋ) pog. izraža razdelitev na dva enaka dela; pol na pol: razdelila sta si fifty-fifty
SSKJ
foliánt -a m (ā) 
  1. 1. biblio. knjiga, ki sestoji iz enkrat preganjenih tiskovnih pol: folianti ne gredo v knjižno polico / format folianta
  2. 2. nav. ekspr. velika starinska rokopisna ali tiskana knjiga: vse dneve in noči je brskal po zaprašenih foliantih; debeli, v usnje vezani folianti
SSKJ
fólio -a m, tudi neskl. (ọ́) biblio. velikost grafičnega dela z višino nad 35 cm: knjiga je izšla v foliu / veliki folio
// knjiga, ki sestoji iz enkrat preganjenih tiskovnih pol: folio ne gre v knjižno polico; neskl. pril.: reprodukcije v folio formatu
SNB
fóra -e ž (ọ̑) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
1. v rodilniku preostala količina česa, še potrebna za dosego cilja: Pol leta imam fore, da ga prepričam
2. neresen, smešen, zabaven dogodek ali kratka, šaljiva zgodbica: pasti na foro dati se prevarati, ukaniti; vreči koga na foro z navadno neresnim, smešnim ali zabavnim dogodkom prevarati, ukaniti koga; za foro izraža, da se kaj ne opravlja z resnim namenom; Imam eno foro, ki jo spustim na začetku, da preizkusim občinstvo
3. kar je za kaj najvažnejše in najznačilnejše; bistvoSSKJ: Sploh ne vem, v čem je fora E v prvem pomenu ← nem. vor 'pred', osamosvojeno iz vorgeben 'določiti, dati prednost', vorhaben 'nameravati' ipd., v drugem pomenu ← hrv., srb. fóra, prvotno 'prednost', ← nem. vor 'pred'
SSKJ
formát -a m (ȃ) 
  1. 1. velikost pol papirja, grafičnega dela ali slike glede na dolžino in širino: povečati format; zbornik bo izšel v večjem formatu; format slike, zvezka / podolgovat, pravokoten format vizitke oblika; revija obsega sto strani velikega formata; žepni format knjige
    ♦     biblio. folijski format; papir. format A 4 format pol papirja z mero 210 x 297 mm; tisk. DIN format format pol papirja s stalnim razmerjem stranic, katerih izhodiščna mera je 841 x 1.189 mm
  2. 2. publ., s prilastkom stopnja glede na kvaliteto; pomen, vrednost: umetniško delo evropskega formata; pesnik svetovnega formata / ekspr. človek izrednega formata; pren. manevri velikega formata
SSKJ
frikandó -ja m (ọ̑) gastr. meso brez kosti s telečjega, jagnjetovega ali srninega stegna: pol kile telečjega frikandoja
// jed iz tega mesa: pogostila ga je s telečjim frikandojem
SSKJ
fúnt -a m (ȗ ū) 
  1. 1. angleška ali ameriška utežna enota, približno 454 g: funt zlata
    // nekdaj utežna enota, približno pol kg: funt mesa je bil po grošu
  2. 2. denarna enota Velike Britanije in nekaterih drugih držav: cena v funtih
    // bankovec ali kovanec v vrednosti te enote
SSKJ
héler -ja m (ẹ̑) nekdaj avstrijski novec za pol krajcarja; vinar
SSKJ
hemi... predpona v sestavljenkah  nanašajoč se na pol, polovico: hemisfera
SSKJ
hléb tudi hlèb hléba m (ẹ̑; ȅ ẹ́) 
  1. 1. knjiž. večjemu krogelnemu odseku podobno oblikovan kruh; hlebec: načeti hleb; vsajati hlebe v peč; na dan je dobil pol hleba / hleb kruha
    // kar je temu podobno: oblikoval je glino v hlebe; hleb sira
  2. 2. zastar. kruh sploh: velikokrat so stradali hleba
SSKJ
hlébec -bca m (ẹ̑) 
  1. 1. večjemu krogelnemu odseku podobno oblikovan kruh: peči hlebce; prerezati hlebec čez pol / hlebec kruha
    // kar je temu podobno: hlebec sira; ekspr. opazovala je njegove mišične hlebce
  2. 2. nar. posamičen prozoren oblak v velikih višinah; cirus: nebo je bilo prekrito s hlebci
SSKJ
hòd tudi hód hóda tudi hòd hôda m, rod. ed. z izrazom količine hodá (ȍ ọ́; ọ̑; ȍ ó) 
  1. 1. premikanje s korakanjem; hoja: je drobnega, možatega, robatega hoda; ima trd hod; ziblje se v hodu / z izrazom količine, pri označevanju krajevne oddaljenosti: mesto je dve uri hoda od tukaj; do vrha gore je še pol ure hoda
  2. 2. zastar. hodnik: žito nam prinašajo po tajnih hodih
    ♦     film. hod kamere hitrost delovanja kamere, izražena s številom ekspozicij na sekundo; strojn. mrtvi hod mrtvi gib; hod bata gib bata; vet. hod počasnejše premikanje, zlasti pri konju, govedu
SSKJ
hója1 -e ž (ọ́) 
  1. 1. premikanje s korakanjem: hoja ga je utrudila; pospešil je hojo; v hoji mu ni bilo para; med hojo sta se pogovarjala; s hojo se je hotel ugreti; dolga, utrudljiva hoja; počasna, zibajoča se hoja; hoja navkreber; zasopel od hoje / dvonožna, štirinožna hoja po dveh, po štirih nogah
    // hoja na smučeh; hoja po vrvi / z izrazom količine, pri označevanju krajevne oddaljenosti do koče je pol ure hitre hoje / spoznal ga je po hoji / pokončna hoja pokončna drža pri hoji
    // peš hoja pešhoja
    ●     preden je kaj dosegel, je imel veliko hoje je moral urejati stvar v najrazličnejših uradih, pri najrazličnejših ljudeh
    ♦     šport. (tekmovalna) hoja panoga atletike, pri kateri se tekmuje v hitri hoji na razdalje do sto kilometrov
  2. 2. večkratno, navadno redno odhajanje, prihajanje kam s kakim namenom: moral je opustiti hojo k ljubici; hoja na delo
SNB
hŕsk -a m (ȓ) nav. mn.
hrustljava, na pol prerezana, še enkrat pečena štručka: Njen vsakdanji kruh je ržen, črn ali polnozrnat, pa tudi različni hrski, ki ji teknejo skupaj z namazi iz skute E po imenu izdelka Hrski® proizvajalca Žito
SSKJ
hudíč -a m (í) 
  1. 1. rel. duhovno bitje, ki biva zunaj vidne narave in pooseblja zlo: hudič ga zapeljuje; angeli in hudiči; imeti zveze s hudičem; črn, grd, hudoben kot hudič / prodati, zapisati se hudiču; izganjati hudiča / slika prikazuje Miklavža s hudičema / kot kletvica: hudič! o ti hudič ti! tristo hudičev! pri hudiču!
    // ekspr., s prilastkom težnja, nagnjenost, navadno k čemu slabemu: prišel je v oblast kvartopirskega hudiča / knjiž., z oslabljenim pomenom hudič zavisti in sovraštva
  2. 2. ekspr. zloben, hudoben človek: boj se ga, ta hudič je zmožen vsega / kot psovka boš, hudič, tiho / ta človek je pravi hudič
    // pog., z oslabljenim pomenom izraža negativen odnos do osebe ali stvari, ki jo določa navadno prilastek: zaprl je vrata in noben hudič ni mogel noter; vsak hudič bi me že rad učil; pa dopovej hudiču babjemu, če moreš / pravi, da bo konja prodal, ker hudič preveč brca; kupil je novo žarnico, pa je hudič takoj pregorel; da ga ni (tega) hudiča sram / pripovedovala ji je vsega hudiča vse mogoče stvari
  3. 3. pog., ekspr., navadno s prilastkom hrup, nemir: ne delajte takega hudiča, da vas ne slišijo nasprotniki / ne uganjajte, ne zganjajte (takega) hudiča / sosedovi so imeli včeraj goste in velikega hudiča / ta obleka bo med fanti naredila hudiča in pol veliko vznemirjenje, zanimanje
  4. 4. pog., ekspr. neprijetnosti, težave: hudič bo, če bodo izvedeli; otrok mu zmeraj naredi kakšnega hudiča; kadar se ga napije, je z njim hudič / hoditi ne morem in to je tisti hudič
  5. 5. pog., ekspr., v povedno-prislovni rabi izraža
    1. a) neprijetnost, težavnost česa: hudič je stati dve uri na mrazu; hudič je, če te nihče ne uboga
    2. b) nezadovoljstvo nad čim: hudič je vse skupaj
  6. 6. pog., ekspr., v prislovni rabi izraža
    1. a) s predlogom visoko stopnjo: do hudiča vse so podrli; cesta se od hudiča vleče; bilo je od hudiča vroče; na hudiče sem truden
    2. b) močno zanikanje: »Saj je prinesel denar.« »Hudiča je prinesel!«; to ni (pol) hudiča vredno
  7. 7. pog., ekspr., v medmetni rabi izraža
    1. a) močno čustveno prizadetost: »Vlomilca so že prijeli.« »Ni hudič, kje pa?«; hudič (ga) vedi, kod se potepa; kdo, za hudiča, vas je poslal tja?
    2. b) močno zanikanje ali omalovaževanje: hudič, pa taka večerja
    3. c) podkrepitev trditve: ni hudič, da tega ne bi spravil v red; tristo hudičev, da je res!
    4. č) jezo, nejevoljo nad kom: hudič naj ga vzame, pobere; da bi ga hudič
      ●       pog., ekspr. tu ima hudič svoje kremplje vmes stvar, zadeva se nenavadno, nepričakovano zapleta; pog., ekspr. tam je cel hudič godijo se neprijetne, težke reči; pog., ekspr. to je vse en hudič vseeno je; pog., ekspr. kaj pa je to za en hudič kaj, kdo je to; pog., ekspr. sam hudič ga je prinesel prišel je v nepravem času; pog., ekspr. vse bo hudič vzel vse bo propadlo; nizko če bo še dolgo tako pil, ga bo kmalu hudič vzel bo umrl; ekspr. ni se bal ne biriča ne hudiča nikogar se ni bal; vse si je upal; pog., ekspr. ima hudiča v sebi doseže tudi kaj navidez nemogočega; zelo je hudoben; bibl. izganjati hudiča z belcebubom preganjati manjše zlo z večjim; pog., ekspr. pojedel bi hudiča in pol zelo veliko; pog., ekspr. ti bo že pokazal hudiča povzročil bo neprijetnosti, težave; prisilil te bo k poslušnosti, ubogljivosti; pog., ekspr. od hudiča je to izpeljal velikopotezno, predrzno, uspešno; pog., ekspr. vse je šlo k hudiču je propadlo; pog., ekspr. poslati koga k hudiču zelo grobo ga zavrniti; pog., ekspr. tega si za hudiča ni dal dopovedati nikakor; pog., ekspr. ta človek je od hudiča, s hudičem doseže tudi kaj navidez nemogočega; je zelo hudoben; pog., ekspr. pravi hudič, če boš zraven ali ne vseeno je; pog. pihalo je ko sto hudičev zelo močno; preg. kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo; preg. v sili še hudič muhe žre v sili se je treba zadovoljiti s tistim, kar je mogoče dobiti
    hudíča pog., ekspr.: hudiča, bo mir ali ne
SSKJ
hudír -ja m (í) evfem. hudič: hudir ga je zmamil; drvel je, kakor da ga žene sam hudir / hudir! ni hudir! kje, za hudirja, tiči / vsi smo vedeli, da temu hudirju skopemu ni treba denarja / bogve kakšnega hudirja imajo zdaj med seboj / »Ali je znal?« »Hudirja je znal!«
● pog. saj je vse en hudir vseeno je; pog., ekspr. pojedel bi hudirja in pol zelo veliko; pog., ekspr. ta človek je od hudirja, s hudirjem doseže tudi kaj navidez nemogočega; je zelo hudoben
SSKJ
hvalísati -am nedov. (ȋ) pretirano, navadno neupravičeno hvaliti: kramarji so vabili in hvalisali svoje blago / slabš. hvalisa se, da je prepotoval že pol sveta hvali se
    hvalisajóč -a -e: časopis je objavil hvalisajočo oceno
    hvalísan -a -o: hvalisana kulturnost našega ljudstva
Število zadetkov: 309