Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Jezikovna
Izvor priimka »Nograšek«

Zanima me izvor priimka Nograšek

Jezikovna
Izvor priimka »Obštetar«

Zanima me izvor priimka Obštetar.

Jezikovna
Izvor priimka »Peterca«

Zanima me izvor priimka Peterca

Jezikovna
Izvor priimka »Pezamovski«

Zanima me izvor priimka Pezamovski.

Jezikovna
Izvor priimka »Rebolj«

Na pobudo sorodstva vam pošiljam vprašanje o izvoru priimka Rebolj, oz. izrazov ki se vežejo na ta koren. Katere besede se v slovenščini končujejo na -olj (nečemu podoben?).

Po lastnem raziskovanju se koren besede rebolj veže na ime rastline (drevo jesen) in nastopa v severni Italiji ter Španiji.

Kdaj se ohranja j na koncu besed (rebol, rebolj, reboll, rebollli, reboly, rebolly ... ).

Jezikovna
Izvor priimka »Starbek«

Nikjer nisem zasledila izvor priimka Starbek. Mi lahko pomagate.

Jezikovna
Izvor priimka »Širovnik«

Na spletnih straneh ZRC SAZU sem opazil vaša pojasnila glede izvora priimkov. Vljudno bi prosil za informacijo glede izvora priimka Širovnik.

Jezikovna
Izvor priimka »Škedelj«

Zanima me izvor priimka Škedelj.

Jezikovna
Izvor priimka »Štefančič«

Zanima me izvor priimka Štefančič

Jezikovna
Izvor priimkov Bitenc, Pehani, Zupanič ...

Zanima me izvor priimkov: Bitenc, Pehani, Zupanič, Cafuta, Carli, Repec, Slameršak in Hostnik.

Jezikovna
Izvor priimkov »Počič«, »Paučič« in »Žišt«

Zanima me izvor priimkov Počič, Paučič in Žišt.

Jezikovna
Izvor priimkov »Škapin«, »Škabar«, »Rusjan«, »Badalič«

Zanima me izvor priimkov:

Škapin, Škabar, Rusjan, Badalič.

Jezikovna
Je »lahko« del povedka ali prislovno določilo načina?

Zanima me tale primer: Poročilo lahko jutri zjutraj prinesete sem. Je povedek prinesete, lahko pa prislovno določilo načina? Ali je povedek lahko prinesete? Lepo bi vas prosila odgovor z obrazložitvijo. Prosim vas pa še, če lahko na koncu določite vse stavčne člene omenjenega stavka.

Jezikovna
Je pravilno »svetovanje o nečem« ali »iz nečesa« ali oboje

Je pravilno svetovanje o nečem ali iz nečesa ali oboje, npr. svetovanje o vastuju ali svetovanje iz vastuja. Kaj pa vastu svetovanje, vastujsko svetovanje?

Jezikovna
Kaj, ka, kva – kuga?

Razlaga v etimološkem slovarju za besedo kaj je na del mojega vprašanja glede vseh teh različnih oblik iste vprašalnice že odgovorila, še vedno pa se mi poraja vprašanje, od kod pogovorni vprašalnici kva in kuga. Je res kaj na tem, da so kva k nam prinesli Francozi (quoi?), ali se je tisti v vrinil v besedo kot del naravnega razvoja jezika? In kuga, ki skorajda nima nobene podobnosti z ostalimi oblikami?

Jezikovna
Kaj je bolje: »blog« ali »spletnik«?

Zanima me glede besede blog ali spletnik. Katera je v našem prostoru bolj v uporabi oziroma bolj pravilna?

Jezikovna
Kaj pomeni, če nekdo »dela agadir«?

Vprašanje

Glede na to da so bili naši predniki v preteklosti veliko časa pod nemško govorečo vladavino, pri večini neslovenskih besed takoj pomislim, da so nemškega izvora, kar preverim v nemškem slovarju in s tem se moji sumi potrdijo. Toda pri besedi agadir se je zapletlo, tako da sem že razmišljal, če ni beseda francoskega izvora, morda je celo narečna? V Savinjski dolini pravimo, da nekdo dela agadir, če dela nered. Prosim vas za pojasnilo, od kod izvira beseda in kaj res pomeni.

Jezikovna
Kaj pomeni izraz »operativa« in kako ga uporabljamo?

V nekem članku sem zasledil uporabo besede OPERATIVA, ki naj bi pomenil 'operacijsko dejavnost v bolnišnicah'.

Prosim za mnenje, ali to drži. Če ni tako, kakšen pa je pravilen slovenski izraz, ki povsem določno opiše različne zdravniške posege, ki jim pravimo operacija?

Jezikovna
Kaj sploh je prilastek in ali je ta kategorija sploh obstoječa?

Slovenski pravopis v 26. točki Raba velikih in malih črk zapoveduje, da se v slovenskem knjižnem jeziku vsa lastna imena pišejo z veliko začetnico, vendar v 39. točki pravi:

Lastna imena lahko postanejo občna: štefan (steklenica), ford (avto), morava (cigareta), jera (jokavec). (Pravopis 2001: 10)

V 131. točki se prav tako naveže na občna imena in pravi:

[Z malo začetnico pišemo] občne besede [imena] iz osebnih imen (rojstnih, krstnih) ali priimkov, kadar zaznamujejo vrsto pojavov: jurček (goba), jur (tisočak), štefan (steklenica), (bodeča) nežža, (mila) jera, judež (izdajalec), silvester (silvestrovanje, zadnji večer v letu); volt, ford, tesla, rentgen, bazedov (bolezen). (Pravopis 2001: 18)

Nekako enako pravi tudi v 147. točki:

[Z malo začetnico pišemo vrstna poimenovanja] industrijskih izdelkov ipd., nastala iz imen podjetij in trgovskih znamk, kadar se ne uporabljajo kot imenovalni prilastki: Pišem z olivetijem (s pisalnim strojem Olivetti). – Fotografiram s kodakom. – Vozim se s fordom. – Zobe si umivam s kalodontom. Komarje uničujem s pipsom. (Pravopis 2001: 20)

Vsebina 39. in 131. točke se sklada s splošno rabo slovenskega jezika, vendar pa to ne velja za vsebino točke 147 oz. je z splošno rabo celo v nasprotju. Upoštevaje slednjo namreč prav tako avtomobil znamke Mercedes postane oropan svojega lastnega imena in postane občno ime, mercedes, enako kot jurček, jur, silvester, tesla, rentgen, volt ipd. Lastna imena lahko preidejo v občno rabo le takrat, ko istočasno v mentalnem besednjaku govorca jezika pridobijo značilnosti občnega. Tako imajo imena jurček, rentgen ali volt danes že značilnosti občne rabe, saj na primer z uporabo besede rentgen ne mislimo več na Wilhelma Röntgena ali specifično napravo, ki jo je izumil, temveč tehniko, ki je po njem dobila svoje ime, prav tako kakor z metafiziko mislimo na filozofsko disciplino, ne pa Aristotelovo Metafiziko. Tudi izraz adidaska danes ne pomeni več le obuvala znamke Adidas, ampak zaradi svojega novega privzetega občnega pomena preprosto pomeni športno obuvalo. Enako velja za občno ime kalodont, ki ne pomeni več imena nekdaj poznane avtrijske zobne paste Kalodont, temveč preprosto pomeni zobno pasto samo. Takšnih občnih imen je še mnogo, a vas moram razočarati, da Kodak ali Ford na žalost še nista eni izmed njih. Prav noben govorec slovenskega knjižnega jezika ne bo v zagovor svojemu fotoaparatu uporabil imena kodak, temveč bo vselej govoril o fotoaparatu, razen kadar bo šlo izključno za fotoaparat znamke Kodak, ki pa s tem takoj pridobi status lastnega imena in se mora pri tem pisati z veliko začetnico. Tudi ko bomo uporabili besedo ford, ne bomo s tem preprosto mislili na avtomobil, temveč prav specifični avtomobil znamke Ford, zaradi česar ga bomo pisali z veliko začetnico. Stavek Andreja se je odpeljala s svojim novim lexusom. je na žalost nepravilen, saj lexus nima prav nobenih značilnosti občnega, ampak vselej pomeni le avtomobil znamke Lexus. Predvidevam, da boste tukaj iz rokava potegnili argument splošnosti in specifičnosti, kjer naj bi katerikoli avto znamke Lexus lahko imenovali leksus, in ga s tem pisali z malo začetnico, medtem ko lahko z veliko začetnico ime pišemo le takrat, ko resnično mislimo le podjetje samo. A naj vam povem, da tudi ta argument ne vzdrži preizkušnje splošne rabe. Tudi če že gre za nedoločen avto znamke Lexus, je tudi ta še vedno Lexus. Velika začetnica je nujna. Pika.

Kar pa me poleg tega najbolj skrbi, pa je kategorija imenovalni prilastek, ki kaže splošno nedodelanost slovenske slovnice kot vede in predmeta. Prilastek (atribut) kot nesamostojna slovnična enota, ki kot del stavčnega člena natančneje opisuje jedro, na katerega se nanaša, lahko stojijo pred (levi) ali za (desni) jedrom. Če torej govorimo o prilastku kot skladenjski (sintaktični) slovnični enoti, potem ta kategorija nima prav nobene posebne funkcije in je nesmiselna, ker je le del pomenske enote, ki se imenuje fraza. Avto Lexus je odpeljal proti domu in V Franciji narejeni Lexus je odpeljal proti domu sta stavka, ki v skladenjski strukturi nista različna. Iz tega sklepajoč prilastek kot tak ni skladenjska enota. Če pa govorimo o prilastku kot oblikoslovni (morfološki) enoti, pa se ta vede le kot pridevnik oz. pridevniško določilo, zaradi česar prav tako ne more biti morfološka enota. Kakšna je torej potemtakem razlika med slovničnima enotama določilo in prilastek? V čem sploh potreba po rabi namišljene kategorije prilastek in še bolj absurdni kategoriji imenovalni prilastek? Tukaj vas vprašam, kako bi sploh lahko lastno ime nastopalo kot imenovalni prilastek in kaj bi v takšnem primeru opisovalo oz. določalo? Prosim, da navedete tudi ustrezne nedvoumne primere.

Jezikovna
Kako je bolje: »kvartet kitar« ali »kitarski kvartet«?

Želela bi vprašati, če je pravilen zapis kvartet kitar ali kitarski kvartet.

Število zadetkov: 251