Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
kŕčiti 1., -kȓčim, vb. impf. 1) krampfhaft zusammenziehen, constringiren, Mur., Cig.; kürzen, Jan.; nogo k., den Fuß einziehen, Z.; k. in stezati roki v komolcu, den Arm beugen und strecken, Telov.; — 2) k. se, sich krampfhaft zusammenziehen; srce se mi krči, es schnürt mir das Herz zusammen, Jan. (H.); — einschrumpfen; — abnehmen, sich vermindern; — sich bei den Ausgaben einschränken, C.; knausern, Cig.; — sich sträuben, sich weigern, Schwierigkeiten machen, Cig., Jan., M., Krn, Lašče-Erj. (Torb.), DZ., nk.; zavoljo mošnjička se ne bom krčil, Levst. (Zb. sp.); k. se kaj storiti, Levst. (Zb. sp.), nk.; nikakor bi se ne bil krčil ocvare, Levst. (Zb. sp.).
Pleteršnik
lȃmati, -mam, -mljem, vb. impf. brechen, Mur., Jan.; l. kamenje, Dict.; kruh l., ogr.-Valj. (Rad); zlodej ga lama in tare, Trub.; roke l., die Hände ringen, Dalm.; — (pren.) l. božjo postavo, Krelj; l. komu srce, C.; kaj se jočete in lamljete mi srce moje? ogr.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
ləhkáti, -ȃm, vb. impf. leicht machen: l. komu srce, l. koga, trösten, (lahkati) V.-Cig.
Pleteršnik
líce, n. 1) die Wange, die Backe; lica, rdeča kakor kri, blutrothe Wangen; vdrtih lic, mit eingefallenen Backen; — zadnja lica, die Hinterbacken, Cig.; — 2) das Gesicht: bledo lice, ein blasses Antlitz; rdeč v lice, mit rothem Gesicht, Ravn.; mladega lica je, er hat ein junges Gesicht; lice lepo, srce slepo, Npreg.-C.; v lice (= vpričo) vseh, Vrt.; v lice povedati, ins Gesicht sagen, ogr.-C.; na lice iti komu, jemandem in die Nähe gehen, Dol.; z lica k licu, von Angesicht zu Angesicht, Vrt.; po licu poznati koga, DZ.; — die Physiognomie, Cig. (T.); — das Aussehen, die Gestaltung, Cig. (T.); kovinsko lice, metallisches Aussehen, Cig. (T.); kraj dobi drugo lice, die Gegend nimmt einen anderen Charakter an, Šol.; po svojem licu, der Form nach, Levst. (Nauk); — 3) die Bild- oder Kopfseite einer Münze, Cig., Jan.; — 4) die Façade (arch.), Jan., Cig. (T.); — die Fronte, Cig., Jan.; — die rechte, auswendige Seite eines Zeuges oder Tuches; na lice (opp. na robe); — die Narbenseite der Haut; — na lice priljuden, na robe ostuden, Npreg.-Jan. (Slovn.); — die glatte, glänzende Fläche an einem Gegenstande, z. B. die Bahn am Amboss, Cig. (T.), am Hobel, Cig.; vejo z licem (t. j. tik debla) odžagati, Gor.; — die Oberfläche, Cig.; na licu zemlje, C.; vse lice (kranjske dežele), die gesammte Oberfläche Krains, Vod. (Izb. sp.); — na licu mesta, an Ort und Stelle, nk.; — der Spiegel einer Flüssigkeit, Cig. (T.), DZ.; jezersko l., C.; tekočinsko l., DZ.; — 5) die Person, Cig. (T.), nk.; odlična lica, C.; (hs., stsl.).
Svetokriški
Longinus -na m osebno lastno ime Longin: kadar Longinus im. ed. to S. deſno ſtran mu je prebodil ǀ Chriſtus … kadar tiga slepiga Longina tož. ed. je bil resfetil na dushi ǀ je eniga drugiga s'imenom Longina tož. ed. imejti shelela 1. Longín, po nesvetopisemski legendi vojščak, ki je Kristusu po smrti prebodel srce. 2. Longín, mož, ki ga je želela imeti langobardska kraljica Rozimunda.
Pleteršnik
mȃterin, adj. der Mutter; — Mutter-: materino srce, das Mutterherz; materina ljubezen, die Mutterliebe; materino krilo, der Mutterschoß, Jan.
Pleteršnik
materínji, adj. Mutter-, mütterlich, Jan.; materinje srce, Jan.
Pleteršnik
mečíti, -ím, vb. impf. weich, mürbe machen, aufweichen; v vodi m., im Wasser beizen, Cig.; — sadje m., das Obst abliegen lassen, Cig., Jan.; — abführen, Cig., Jan.; — zu erweichen, zu rühren suchen, Cig.; srce, človeka m., Cig.; nachgiebig zu machen suchen: že zdaj se meči prihodnji občni zbor, Levst. (Zb. sp.); — m. se, weich, mürbe werden, aufweichen, Cig., Jan.; abliegen (vom Obst), Cig., Jan.; — srce se mi je žalosti mečilo, Levst. (Zb. sp.).
Pleteršnik
mədlẹ́vati, -am, vb. impf. 1) sich abhärmen: v žalosti mi srce medleva, Str.; — schmachten, Jan.; — 2) hager werden, Jarn.
Pleteršnik
nadígniti, -dȋgnem, vb. pf. = nadvigniti; 1) ein wenig heben (z. B. ein Weinfass), Mur.; n. se, sich erheben: na to ljubav naj se naše srce nadigne, ogr.-Let.; sich daran machen: n. se na delo, ogr.; — 2) erregen, beginnen: punt n., C.
Pleteršnik
nahȃjati, -am, vb. impf. ad najti; 1) zu finden pflegen, finden; na gorah nahajamo lepih cvetic; — n. se, sich vorfinden, vorkommen; ogr.-Valj. (Rad), nk.; — 2) herankommen: mrak nahaja, M.; Tam je ljub'ca rajala, Meni v srce nahajala, Npes.-Schein.; — anwandeln: nahaja me želja, Cig.; bolezen me nahaja, es überfällt mich eine Krankheit, Cig., Gor., BlKr.-M.; — 3) n. koga = hoditi za kom, Guts., Jarn.
Pleteršnik
naslájati, -am, vb. impf. ad nasladiti; 1) versüßen: spomin jima pač ni mogel naslajati spanca, Jurč.; — 2) ergötzen: n. srce, Let.; — n. se, sich ergötzen, SlN.; n. se z vsemi pozemeljskimi dobrotami, LjZv.; n. se česa, Zv.
Pleteršnik
natvésti, -tvézem, vb. pf. anbinden: n. na vrv, anseilen, Cig.; n. svoje cape krog sebe, Andr.; — n. srce na kaj, sein Herz an etwas hängen, Cig.; — n. komu pravdo, jemandem einen Process anhängen, Cig.; — n. komu kaj, einem etwas anbinden, anhängen, zuschreiben, Mur., Cig., Jan.; n. o kom kaj, von jemandem etwas aussprengen, Gor.
Pleteršnik
navę́zati, -žem, vb. pf. 1) anbinden; — srce na kaj n., Cig.; — n. se na kaj, sich an etwas binden (fig.), Cig.; — 2) eine gewisse Menge anbinden; trakov n. na obleko.
Pleteršnik
navezováti, -ȗjem, vb. impf. ad navezati; anbinden; — n. svoje srce na kaj, Burg.
Pleteršnik
nerazúmən, -mna, adj. 1) unverständig; — 2) unverständlich, undeutlich, Jan.; unbegreiflich: nerazumljeno in nerazumno človeško srce, Jurč.
Pleteršnik
nerodljìv, -íva, adj. sorglos, unachtsam, gleichgiltig, Jan., M., C.; srce nemarno ali nerodljivo, Trub. (Post.); — ungehorsam, ungezogen, Dict.; nerodljivi otroci, Trub. (Post.).
Pleteršnik
neukrę́tən, -tna, adj. 1) unbeugsam: neukretnega vratu, Trub. (Let. 1891, 149.); halsstarrig, unbändig: n. osel, Trub.; neukretne živali v brzdah držati, Jap. (Prid.); neukretni ljudje, = "nekazani ljudje", Dalm.; neukretne butice, Preš.; unerbittlich, Mik.; standhaft, Dict.; neukretno srce, Dalm.; — 2) = neokreten, ungelenk, ungeschickt, plump, Cig., Jan., C., nk.
Pleteršnik
noríti 1., -ím, vb. impf. narren, bethören, anführen, betrügen, Cig., Jan., Volk.-M., vzhŠt.; n. srce, Dalm.; n. se = goljufati se, vzhŠt.
Pleteršnik
nórski, adj. Narren-, närrisch; n. mož, norska reč, Trub.; norsko srce, Dalm.; norska pamet, Jsvkr.; norsko in nespametno ljudstvo, Jap. (Sv. p.); norska čepica, die Narrenkappe, SlN.
Število zadetkov: 181