Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Svetokriški
tretji -a štev. tretji: leta koſſ je Aſia, leta drugi je Affrica, leta tryeti im. ed. m je America ǀ Ta tryetia im. ed. ž je bila Theodolinda ǀ Ta tretja im. ed. ž lubesan je te ſoſeſke, namrezh kadar en ſoſed ſvojga ſoſeda vezh lubi, kakor pak eniga ptuijga ǀ drugu oblizhe je bilu podobnu enimu leou, tu tryetie im. ed. s enimu Vollu ǀ Te tretje rod. ed. ž vere tudi nimash ǀ od te Tryete rod. ed. ž Pershone, namrezh od Svetiga Duha ǀ Enimu je bilu imè Manzius, timu drugimu Joannes, timu trjetimu daj. ed. m Julianus ǀ ta tryeti tož. ed. m meſiz je porodila ǀ NA TRETI tož. ed. m PETIK V'POSTV ǀ ta treti tož. ed. m dan gre napruti ǀ NA TRETIO tož. ed. ž NEDELO PO VELIKI NOZHI ǀ NA TRETIO tož. ed. ž INV DVAJSETO NEDELO PO S: TROYCI ǀ ga peleio veno drugo, inu tryetio tož. ed. ž shtalo ǀ veni skledi ſo bile zukrene iabauka, v'drugi zukrene grushke, tryeti mest. ed. ž zukrene mandelne ǀ tryetij im. mn. m pak prevezh poſvetne opravila dopernashajo ǀ Letu govorj v' tretjeh mest. mn. Moſſevih Bukuah tretji tal m tretjina: ta tryeti im. ed. m tal G. Bogu ſe je bil v' punt poſtavil ǀ ta trjeti tal tož. ed. m ſvejsd is Nebeſs je bil na semlo potegnil v tretje v tretje: V'tretje v'Ieſenu, kadar ta grosd je mehak, inu ſladak
Svetokriški
trije tri štev. trije: trye im. mn. m ſynoui Dauidaui ſo bily vbyti ǀ V'tem mejſti Bononia trije im. mn. m purgarij ſo na miſi eniga kuhaniga capuna imeli ǀ trje im. mn. m Studenti ſo vkupaj veni poſteli leshali ǀ katere oblaſt inu muzh ſo ſpoſnali ty terje im. mn. m krajli ǀ noter prideio try im. mn. m strashni hudizhi ǀ letij trij im. mn. m s. mladenizhij ſo bilij v'taisto ſilnu resbeleno Babilonsko pezh versheni ǀ lete try im. mn. ž Perſone ozha, syn, S: Duh, en ſam Bug, v'minuti pozhetja Marie Divize ſo bilij sklenili ǀ koku tu more biti de je en ſam Bug, inu vener ſo Trij im. mn. ž Pershone ǀ try im. mn. s leteh urat ſo bile obernene pruti ſonzhnimu prihodu ǀ Na dan tiga S. Rojstva trij im. mn. s sonza ſe ſo na Nebeſijh perkasale ǀ suetust unijh treh rod. mn. mladenizhu ǀ NA SVETIH TRYEH rod. mn. KRAILOV DAN ǀ folsh prizhat je ena velika nespodobnoſt, katera trem daj. mn. pershonam shkodi ǀ try tož. mn. m zegle pod glavo mu deneio ǀ ſe taku opijesh de trij tož. mn. m dnij obena ſpisha tebi nadishij ǀ vſak dan mu imaio try tož. mn. ž shpishe poſlati ǀ taku trij tož. mn. ž S. Maſhe ſporedaj shlishi ǀ Indianarij try tož. mn. s cella lejta po nyh ſtarishijh shalujeio ǀ trij tož. mn. s cella lejta je leshala, inu martro tega poroda terpela ǀ zhestrij +tož. mn. s cela leta li ene ſame caple vuode nej ſo hoteli tej ſuhi ſemli dati ǀ v' teh tryeh mest. mn. vishah ſe pohujshaine da ǀ v' treh mest. mn. vishah po uſot ſe najde ǀ v' tréh mest. mn. zerkuah ǀ NA PERVO NEDELO PO S.S. TRIIEH mest. mn. KRAILIH ǀ v'treh mest. mn. vishah ǀ oblubio v'trjeh mest. mn. dneih dellu ſturiti ǀ ta Angel mu ſe je bil perkasal s'tremi or. mn. shibamy ǀ S' temy Tremy or. mn. shtrajfingi G. Bug gaishla vezhkrat ta greshni ſvejt ǀ mati s'tremij or. mn. hzheramy ie v'hishi bila
Svetokriški
trikrat prisl. trikrat: trijkrat jo poklizhe s'taistimy lubesnivimy beſsedamy ǀ trikrat, inu shterikrat eno nuzh morem gori vstati ǀ trykrat je bil ſupet mladt ratal ǀ trykrat nam je sapovedana ǀ try krat, inu shtiri krat po njega poshle
Svetokriški
trinajsti -a štev. trinajsti: NA TRINAISTO tož. ed. ž NEDELO PO S. TROYCI (I/2, 53)
Svetokriški
trkati -am nedov. 1. trkati: je bil sazhel mozhnu terkat nedol., inu grosovitu shraiat ǀ poidi tedaj v' to drugo hisho tarkat namen. ǀ sakaj Ti Nebeski shenin zhakash, na urata tarkash 2. ed. ǀ Nebeski shenin tarka 3. ed. na tvoje ſerze ǀ terka 3. ed., proſſi, de bi ga pod ſtreho puſtilli ǀ kadar yh is pezhi vſameio, terkaio 3. mn. na Lonz, zhe lep glaſs ad ſebe da ǀ Chriſtus je terkal del. ed. m na ſerze S. Petra ǀ Ie eno nuzh ta Nabeſhki shenin na dauri ſvoje duhoune Naveste tarkal del. ed. m ǀ Kateri ſo naprej shli ſo terKali del. mn. m, inu djali ǀ ſabſtoin ſo terkale del. mn. ž ǀ de ſi lih ſo tarkale del. mn. ž, inu proſſile vener ym nej hotel odprejti 2. tolči: ſpet s' nogo terka 3. ed. ta Angel, tu truplu ſe v' semlo vdere ǀ vidish te ſerdite noge Boshje, katere po ſemli s'ſerda terkajo 3. mn.
Svetokriški
trnje -a s trnje: varva de bi koprive, inu ternie im. ed. neraslu ǀ ſo bile oſtale ſelene pereſſa tiga ternia rod. ed. ǀ is ternia rod. ed. teh boleſni bodo ſrasle roshe ǀ s' tiga ner bodezhiga morskiga ternja rod. ed. eno veliko krono ſo ſturili ǀ druſiga meni ne dash ampak sauzh, inu ſtrup, koprive, inu ternie tož. ed. teh grehou ǀ na mejſti roshiz ternje tož. ed., na mejſti ſadu koprive mu je rodila ǀ Vidim tankaj Benedicta de nah po tem bodezhijm ternu mest. ed. ſe vala ǀ buſs po terniu mest. ed. hodit, inu ſe nesbodit ǀ Kadaj ſte vidili, de bi na terny mest. ed. raslu grosdie ǀ raſte na gmajni, vmej terniam or. ed., inu koprivamy ǀ s' ternjam or. ed. pokrit ǀ dershi eno gartrosho s bodezhem terniom or. ed. obdano ǀ kokar ena bela lilia v'mej ternjom or. ed. ǀ s'ternjam or. ed. kronan, s'shibli perbit ǀ pogledaj njegovo S. glavo s'ternjom or. ed. prebodeno ǀ de bi ſe imela naga po bodezhah ternah mest. mn. valati Kakor S. Benedictus
Svetokriški
trobenta -e ž trobenta: s' to trobento or. ed. Gedaon je bil premagal tu greshnu meſtu Jericho ǀ Ieſt ſim duei trobenti tož. dv. poshlushal ǀ kaj ſo lete s'ene trobente im. mn. ǀ Po glaſsu tyh trobent rod. mn. ſo Iſraeliterij ſe vojſkovali ǀ Kadar je shlishala goſli, trobente tož. mn., zitre, inu lepo muſiko ǀ ſo tekli njemu na pruti s' goſsli, bobni, inu trobentami or. mn. ǀ Hieroſolomitery pak ſo takorshnem napruti shli s' gosly, cittramy, bobnamy, inu trobentamy or. mn. ǀ ſo shlij, inu s'trobentami or. mn., goslij, zitramij, inu bobni, ſo njega zhast glaſsili ← it. trombetta ‛trobenta’ s premetom nosnika in naslonitvijo na trobiti
Svetokriški
trobiti nedov. trobiti: s'postele je gori skozhil, po hishi tekal, pſse vkup klizal, v'rosizh je trobil del. ed. m (I/1, 190)
Svetokriški
trogloditar -ja m troglodit: Iest bi nihdar ne bil veroual, de na ſvejtu bi ſe mogli najditi taku norij ludje, kateri bi taku mozhnu lubili te, garde negnuſne kazhe, de taiste sa to nar ſlahtnishi shpisho bi shtimali, inu v'njeh truplu bi taiste pokoppali, inu vener najdem piſsanu de letu Trogloditery im. mn. ſo ſturily (I/1, 141) Troglodíti, gr. τρωγλοδύται, dobesedno ‛jamski ljudje’, so po Herodotu in drugih antičnih piscih divja, v votlinah živeča ljudstva ob Rdečem morju, v južnem Egiptu, v Etiopiji, ob arab. in perz. obali.
Svetokriški
trpečen -čna prid. trajajoč: sakaj li po tem semelskom, inu malu terpezhnem mest. ed. s tulikajn ſe fliſsate (I/1, 71)
Svetokriški
trpeti -im nedov. 1. trpeti: jest morem veliku lakote terpeti nedol. ǀ to bogo dusho pustimo terpèti nedol. lakoto, inu ſheio ǀ sa njegovo volo je hotel terpeiti nedol., inu umreiti ǀ sakaj n'hozhte enu malu terpejti nedol., de bi ta vezhni lon ſi sashlushili ǀ is nebeſſ je prishal na semlo, terpeiti namen., inu Chrishan biti ǀ v'pakli gorim takushno martro terpim 1. ed. ǀ s' te iskre bosh sposnal kakorshno martro terpin 1. ed. ǀ tulikajn ſa leto sgubleno ouzhizo terpish 2. ed. ǀ kulikain terpi 3. ed. kadar orje, ſeje, inu shajnie ǀ Bug ſe veſſelj, kadar zhlovek volnu terpj 3. ed. ǀ ſrezhna dusha katera na semli rada sa Boshjo volo lakoto, jnu shejo terpei 3. ed. ǀ veliku dobriga ſturj, inu polek nezh neterpj +3. ed. ǀ velikukrat terpimo 1. mn. de tardimu Kaminu bi ſe imeli ſmilit ǀ Vy pak terpite 2. mn. po ſili, sa poſvètni dobizhik ǀ de bi imel pridigvat od martre, katero terpe 3. mn. v' taiſtim ogniu ǀ de ſi lih veliku terpè 3. mn. vener frishni, inu veſseli ostaneio ǀ na gaugah bom en fertelz terpel del. ed. m martro ǀ kulikain ſi terpèl del. ed. m sa paku ǀ to vezhno lakoto bo na vnem ſvejtu terpil del. ed. m ǀ kar je torpel del. ed. m ǀ veliko martro v' porodi je terpela del. ed. ž ǀ kulikain je ona terpèla del. ed. ž, kadar je kose, inu koshlizhe paſsla ǀ tu dobru je veliku terpelu del. ed. s, inu nepoterpeshliu ratalu ǀ kulikain ſo terpeli del. mn. m ty S. S. Puszhauniki ǀ nejste sa lubesan Boshyo, ampak sa volo poſvètna nuza terpèli del. mn. m ǀ taiſti ludje nej ſò obene bolesni tarpeli del. mn. m, ſe nej ſo ſiſtarali ǀ de bi v' vizah dolgu neterpeli +del. mn. m ǀ de bodo s' taiſtem vashim dobrem dellam Bogu dolh plazale, ali vſai mainshi martro terpele del. mn. ž 2. prenašati: ty hudobni nemorio terpeti raven ſebe te pravizhne ǀ nemorem terpeti nedol., di bi my dva ſaurashnika bila ǀ ene muhe, ali komarja nemorite en fertilz vre na vashom obrasu terpèti nedol. ǀ nesamoresh ene gorezhe iskre eno minuto terpeiti nedol. ǀ zhe volnu terpish 2. ed. tvojo boleſan ǀ sakaj jo tedaj pod ſvojo ſtreho terpish 2. ed. ǀ zhes tuojo zhast, inu reputation neterpish +2. ed. de bi eden ti sturil ǀ faratarskiga sholnerja k'ſvoj vojski ne perpusti, inu ne terpi 3. ed. ǀ Prau imate de eniga takushniga poſla v'vashi hishi neterpite +2. mn. ǀ jo neiſo v' ſoſeski terpeli del. mn. m 3. trajati: sakaj vij li tu posvetnu kateru en kratek zhaſs terpi 3. ed. ijshzhete ǀ en kratik zhaſs terpj 3. ed. ǀ vſhe tulikain leiſt ta saurashna vojsKa tèrpi 3. ed. ǀ vſe nyh misli, inu fliſſe poſtavio ſadobiti lete poſvejtne rezhy, inu lushte, katere taku malu zhaſſa terpe 3. mn. ǀ en taku velik potreſs je bil de malu katera hisha je bila cella oſtala v' Canſtantinopeli ter ſesht meſizou je terpel del. ed. m ǀ je bila ena takorshna ſtrupena kuga vſtala v' Samurski desheli, ter po cellem ſvejtu ſe je bila reſtresla, ter deſſet lejt je terpela del. ed. ž ǀ ob zaſsu taiste velike lakoti, katera ſedem lejt je terpèla del. ed. ž ǀ bogaſtvu nebo dalei terpelu del. ed. s, kakor ena roshiza ǀ ſa Nebeſſa, katere bodo do vekoma terpele del. mn. ž/s je bulshi shena, kakor mosh biti ǀ vener nebodò ſtu lejt terpèle del. mn. ž
Svetokriški
trpljenje -a s trpljenje: terplejne im. ed., ſupernoſt, inu krish pride s'roke vaſiga vſmilenega Ozheta Nebeskiga ǀ vashe terpleine im. ed. je kakor terplejne im. ed. teh Puszhaunikou ǀ bres vſiga terpleina rod. ed. ǀ slaſti rejshi vſe shene od nevarnoſti, inu terplejna rod. ed. v' porodi ǀ vſe nashe veſselje v'prepot tega terplejnia rod. ed. potegnil ǀ Po tem poti tega terplaina rod. ed. imamo hodit ǀ ſi bil terpleini daj. ed. podvershen ǀ bodite potroshtani vy reuni, inu terpleinu daj. ed. podversheni ǀ nej mogal dalej ſvojo shaloſt, inu terplejne tož. ed. preneſti ǀ Katere ſe skuſi terpleine tož. ed. isvelizheaio ǀ bodite li poterpeshlive v' uaſhijh reuah, inu v' terplejni mest. ed. ǀ v'tem velikem terpleini mest. ed. ſe je v'Nebu obernil ǀ Kadar v'taKushnim terpleniu mest. ed. ja tebi vidil ǀ v'ubushtvi, inu v'terplejnu mest. ed. ǀ kadar zhloveka obyszhe s'revami, inu terpleinam or. ed. ǀ raijshi ſi isvolio s'nijh velikim terplejniam or. ed. v'paku k'tej vezhni martri pojtij ǀ ty vbosi pak s'nyh terplejnam or. ed. Nebu ſi bodo saſhluſhilli ǀ prepovedash de bi neimele ſe jokat nat tvojm britkom terpleinom or. ed. ǀ raijshi ſi isvoli s'terplejniam or. ed. greshnik, inu fardaman biti ǀ zhe je s'terplejnam or. ed. obdan ǀ s' veſſeljam bo preneſil vſe reve, inu terpleina tož. mn. tiga ſvejta ǀ de bi v' nashih terpleiniah, inu v' ſmerti potroshtani mest. mn. bily
Svetokriški
truga -e ž krsta: po ſmerti is truge rod. ed. je bil gorj vſtal (V, 204) ǀ na mejſti tishlarja je bil ſturil trugo tož. ed. Londrati, kadar je bila umerla (III, 500) ǀ Boshija martra, katera na trugi mest. ed. je stala (I/1, 20) ← stvnem. truha, srvnem. truhe ‛skrinja, krsta’
Svetokriški
truplo -a s 1. telo: nemamo hushiga ſaurashnika na semli, kakor je nashe truplu im. ed., inu naſhe meſsu ǀ Reſſite li je djal Iacob, inu ſekajte moje vude od mojga trupla rod. ed. ǀ nej bila vezh zhloveskimu truplu daj. ed., temuzh eni h'rastavi shkorij podobna ǀ druge miſli, inu skarbi nej imela, temuzh offertnu guantana hoditi, inu nje grèshnu truplu tož. ed. lepotizhit ǀ venim truplu mest. ed. na enkrat ſe najde ta pravizhni Iacob, inu ta greshni Eſau ǀ otrok v' taistim trupli mest. ed., v'katerim je bil spozhet, je bil tudi pokopan ǀ v'trupli mest. ed. te ner zhiſtishi Divize Marje ǀ ti greshniza bosh persilena s'tvojm pregreshnim truplam or. ed. prezei pred tu ſerditu oblizhe Rihteria Nebeſkiga ſe prikasat ǀ de s'vashim truplom or. ed. nebote drugim pohushajna dale ǀ ti ſi mertua dusha, inu s'truplam or. ed. bosh v' paku pokopana ǀ is teh obſsedenih truplou rod. mn. ǀ sapovej Vida, Modeſta, inu Creſcentio na tla pervesat, inu enu ſilnu teshku ſpizheſtu sheleſu na nyh trupla tož. mn. poſtavit ǀ v'blati tega greha, inu v' ſmerdezah truplah mest. mn. teh greshniku prebivat nemore 2. truplo: taiste neſrezhne martvu truplu im. ed. par nagu venem kotu je leshalu ǀ dua velika zherna pſsa planio k'temu martvimu truplu daj. ed. ǀ umarje po navadi v'Cerku njega truplu tož. ed. neſsò ǀ S. Archangel Michael nej ſmu ſe potſtopit hudizha prekleti, kadar ſta ſe preperala sa Moiſseſau truplo tož. ed. ǀ taisti mertvi nijma v'ſvoim trupli mest. ed. ſerza ǀ ſe ſo jokale, inu klagovale na vus glaſs, nad truplam or. ed. tiga lubiga, inu lepiga Adonida ǀ Kadar bodò umerli, nyh trupla im. mn. bodo v' to zherno semlo pokopana ǀ imâ te oſekane glave pershiti h' truplam daj. mn. ǀ tem ſvetom Marternikom je ſtregla, nyh ſveta trupla tož. mn. pokoppavala ǀ grobe s'zhloveskimi trupli or. mn. je napolnila
Svetokriški
tuniski -a prid. tuniški: po tem je bil premagal Tuniskiga tož. ed. m ži. Krajla (IV, 162) ǀ V' tem lejti 1355 v' Tuniski mest. ed. ž desheli, grily ſo bily vſe konzhali (IV, 236) Túnis, kraljestvo v Severni Afriki
Svetokriški
Turčija -e ž zemljepisno lastno ime Turčija: taku nanaglim je is Turzhje rod. ed. v' nashe deshele planil ǀ Turki ſo po mory v' Turzhio tož. ed. pelali ǀ bodo nashi yh is Ogerske deshele pregnali, inu v' Turzhio tož. ed. sapodili ǀ de bi Turka samogli od Dunaia od biti, inu Turzhio tož. ed. sapoditi ǀ v'Turzio tož. ed. sapodili Mišljeno je Turško cesarstvo.
Svetokriški
turen -rna m stolp: Ta Turn im. ed. s' to gorezho ſveizho pot kashe ludem, kateri po morij plauaio ǀ imash nuſs viſſok kakor en Turrn im. ed. ǀ ena ſvejzha na verh Turna rod. ed. v' laterni saperta schihershi gorj ǀ je bil smalal en mozhan, inu velik Turrn tož. ed., na katerem veliku Shtukou je ſtalu ǀ Noieſſavi otrozy ſi ſo bili naprei vſeli ſidat ta Babilonski Turn tož. ed. ǀ bosh vidil na Dunajskim Turni mest. ed. ǀ Leta dua Boshja Turna im. dv. bodo to gnadlivo Gospodizhno Gertrudt troshtala ǀ kadar viſſokuſt teh shlahtnih Turnu rod. dv. je premiſlil ǀ zhe jeſt nyh shlahtni Boppen pogledam dua lepa Turna tož. dv. noter sagledam ǀ v' teh dveih Turnah mest. dv. ǀ Vezhkrat ludje is viſſokih ſtreh, inu turnou rod. mn. ſo padli ǀ raishi ſo v' vodo skozhili is viſſokih turnu rod. mn. ſe vergli, inu ubili, kakor pak de bi v' prepuvidi oſtali ǀ ſlonij kateri celle turne tož. mn. noſsio ← srvnem. turn ‛stolp’ ← stfrc. torz < lat. turris ‛stolp, grad, palača’ ← gr. τύρσις ‛stolp, utrjena naselbina, z zidom obdana hiša’
Svetokriški
Turon -a m zemljepisno lastno ime Tours: G. Bug ga je bil isvolil sa Shkoffa tiga Franskiga Meſta Turon im. ed. (III, 555) ǀ je bil perſilen pojti v' tu Meſtu Turon im. ed., taiſto Cerku, inu deshelo regerat (III, 555) ǀ po tem kir 36. lejt je bil v' Turoni mest. ed. Shkoff (III, 556) Tours, nadškofijsko mesto v osrednji Franciji; → Turn 2., → Turonensis
Svetokriški
tvoj -a zaim. tvoj: tvoj im. ed. m brat je vmerl ǀ Pravi de je tuoj im. ed. m priatel ǀ Jeſt ſim tvoi im. ed. m Gospud Bug ǀ vſai ſe vej gdu je bil tuovj im. ed. m ozha ǀ tvoja im. ed. ž preuſetnoſt bo tebi preſhla ǀ tuoja im. ed. ž mati je tebe v'grehu spozhela ǀ nej ſe ysde tvoia im. ed. ž S: vola ǀ Kai tebi pomaga tuoia im. ed. ž dolga molitvu ǀ Tvoje im. ed. s garlu je, kakor Davidau Turn ǀ tuoje im. ed. s serze je paunu offerti ǀ nebò mogozhe de bi ſe tvoie im. ed. s ſerze neomezhilu ǀ tuoie im. ed. s ſerce je polnu offerti ǀ gledaj ner poprei de tvóje im. ed. s opravilu bo pravizhnu ǀ nej sadosti de blagu tvojga rod. ed. m blishniga neukradesh ǀ ſe boijsh tuojga rod. ed. m Gospuda ǀ Dusha tvoiga rod. ed. m Ozheta ǀ kaku bi mogal s'shkodo tuoiga rod. ed. m bliſhniga obogatit ǀ My ſposnamo de ſmo seſhli s'tvojga rod. ed. m pota ǀ ti kateri raven tvoje rod. ed. ž shene druge lubish ǀ G: Bug tudi neushlishi tuoje rod. ed. ž proshne ǀ Dusha tvoiga Ozheta … tvoie rod. ed. ž priatelze ǀ ti pres tvojeshode rod. ed. ž+ bi lahku porok sa njega bil ǀ is tvojga rod. ed. s ſerza vun ſtepſti ǀ slabust tuojga rod. ed. s meſsa ǀ do ſadne minute tvoiga rod. ed. s shiuejna ǀ de bi ſi glih polovizo tuoiga rod. ed. s blaga vbogim dal ǀ pride s'tuojga rod. ed. s negnusniga, inu nezhistiga serza ǀ govorish od tvoje kupzhie, od tvoja rod. ed. s ned. (?) prehodisha inu blaga ǀ kadar bi ti shena doma per tvojmu daj. ed. m Moshu ſtala ǀ de bi tvoimu daj. ed. m moshu vero prelomila ǀ nihdar pak nepremislish kaku bi mogla tuojmu daj. ed. m G: Bogu dopasti ǀ Ti ſi danas odpuſtil sa mojo lubesan tuoimu daj. ed. m ſourashniku ǀ Poverniſe ſupet ò vſmilen Ozha k'tvojmu daj. ed. m sapuſhenimu otroku ǀ ſe nenajde tinte, inu poperja, de bi piſſal tvoy daj. ed. ž shaloſtni matteri ǀ Kej tedai ſi neshal pomozh tvoi daj. ed. ž mersli dushi ǀ on je tuoi daj. ed. ž S: gnadi ſe samiril ǀ jeſt ſim tebi, inu tvoj daj. ed. ž ner Svetejshi Materi shlushil ǀ ſe bojsh pregreſhit tuoij daj. ed. ž poſvetni Gospoijski ǀ koku ti premoresh tulikain terpèti, inu maſso tvoij daj. ed. ž navadi ſturiti ǀ en takushen shpot ſebi, inu tvoji daj. ed. ž shlahti ſturila ǀ n'hozhesh yh k'tuoj daj. ed. ohzeti pustiti ǀ tulikain dobrih shpish tvojmu daj. ed. s teleſſu uſak dan perpraulash ǀ h' shlushbi tiga ſveità, tvoimu daj. ed. s truplu, inu hudizhu ǀ h'tvojmu daj. ed. s pogubleinu ǀ hozhem na tvoj tož. ed. m exempel gledat ǀ s'krijvash v'ſijh vishah tuoj tož. ed. greh pred mosham ǀ deni tvoi tož. ed. m kruh na te tekozhe vode ǀ Pogledaj v'tvoj tož. ed. m keudar ǀ Sgubish tuojga tož. ed. m ži. kojna, tvojga tož. ed. m ži. vola ǀ ſi vſelej bodil, inu martral tvoiga tož. ed. m ži. Boga ǀ ti saurashish tuoiga tož. ed. m ži. blisniga ǀ gresh pogledat tuoijga tož. ed. m ži. koijna ǀ tiga shalostniga Syna tuoga tož. ed. m ži. ſi reveſselila ǀ podeli meni tvojo tož. ed. ž S. Gnado ǀ Hozhesh tuojo tož. ed. ž pusledno vro potroshtan biti ǀ shentovaine tuoio tož. ed. ž dusho vumorij ǀ my bomo do vekoma tvoio tož. ed. ž pravizo zhastili ǀ Bug bode ozhistel tuoju tož. ed. ž duſho ǀ de bi taistu blagu mogal v'tuojo tož. ed. ž oblast perpravit ǀ ſe pofliſash offertnu tvoje tož. ed. s telu guantat ǀ Bug bode suoj s: shegendal zhes tuoje tož. ed. s telu, inu prehodishe ǀ kadar bi ti letu ſposnalu, bi ſe tudi milu plakalu, inu vſe tvoie tož. ed. s veſſelje v' shaloſt preobernilu ǀ tuoie tož. ed. s meſsu s'postom noter dershish ǀ ena muha lejse pò tvojm mest. ed. m obraſu ǀ de bi na tuojm mest. ed. m shivotu imal noſsit eno shelesno bodezho Srajzo ǀ v'tuoijm mest. ed. m s. strahu ſe bodem pofliſsal do moje pusledne urre shivejti ǀ Oſtani li per tvoy mest. ed. ž veri ǀ ſtoy v' tvoi mest. ed. ž dobri voli ǀ de bi v'tvojm krajleſtvi edn ſidel na tvoj mest. ed. ž deſnizi, ta drugi na tvoj levizi ǀ po tuoij mest. ed. ž pregrehi tebe shtrajfat ǀ po tvoij mest. ed. ž veliki milosti ǀ my ſmo yh lepu vuzhili po tuoj mest. ed. ž sapuvidi shiveti ǀ v'tuoj mest. ed. ž hishi je enu dobru koſsilu perpraulenu ǀ dershat taiſto sheno v'tvoj mest. ed. ž hishi ǀ v' tvojm mest. ed. s Svetem Jemenu ſmò Karsheni ǀ Angely tvoy brati shalujemo na tvoim mest. ed. s pogublejni ǀ v' tuojm mest. ed. s Imenu ſmò prorokuali ǀ rezi ſam v'tvojm mest. ed. s Serzi ǀ v'tvoim mest. ed. s ſerzu imash ferahtan biti ǀ de bi ti bil talal s' tvojm or. ed. m ozhetam kakor ſi bil dolshan ǀ Kadar ti s' tvoim or. ed. m ſupernikom pred Goſpoſzhino gresh ǀ s'tuojm or. ed. m greshnim jesikam ǀ Poberiſe damu s'tvojm or. ed. m hudizham, kateriga v'trebuhu imash ǀ Se ti glihash s'tvoim or. ed. m Moſſam ǀ pojde s' mano tvojo or. ed. ž Materio ǀ s' tvoio or. ed. ž oblubo teh meſſenih lushtou ǀ tudi ſi dolshan s'tvojo or. ed. ž sheno v'spodobni dobruti shiveti ǀ ga ranish s'tuojo or. ed. ž hudo miſlio ǀ s'tuoio or. ed. ž ſveto proſhno nam bosh miloſt, inu gnado sproſsila ǀ de bi neimele ſe jokat nat tvojm or. ed. s britkom terpleinom ǀ s' tvoim or. ed. s greshnem diainom ǀ s'tuojm or. ed. s greshnim djaniom ǀ s'tvojm or. ed. s ſaurashtvom ǀ s'tuoim or. ed. s shentovaniam ǀ obedua tuoja im. dv. m Syna bodo n'en dan umerla ǀ tvoy im. mn. m grehi ſo tebi odpuzheni ǀ Shelish ti Ozha, ti Matti, de bi tvoi im. mn. m otrozy, kakor vſtaneio dol pokleknili ǀ ſi tudi dolshna skarbèti de tuoy im. mn. m otrozhi, inu poſly brumnu shive ǀ shlishish de tuoij im. mn. m otrozi, tuoij im. mn. m poſli shentuijeio ǀ tuoij im. mn. m otrozi, tuoij im. mn. m poſli shentuijeio ǀ tvoij im. mn. m grehi ſo tebi odpuszheni ǀ tvoji im. mn. m tovarsh bodo levi, medvedi, kazhe, inu shkarpiani ǀ letij tuoji im. mn. m poshlushavizi ſo fajn Gospudij ǀ tvòij im. mn. m grehy ſe tebi maihini vidio ǀ Tebi nezh nepomagaio tvoje ſpuuidi, tvoie obhaila, tvoj im. mn. m poſti, tvoie almoshne ǀ kaj tedaj tuoj im. mn. m Iogri bodo opravili ǀ ſe bodo tvoje im. mn. ž ozhij odperle ǀ vſe tuoje im. mn. ž slatkusti ſo grenke ratale ǀ slatke ſo tvoie im. mn. ž beſſede ǀ Tvoie im. mn. ž/s leita, inu ure ſo pretekle ǀ Sa odpushajnie tvojh rod. mn. grehou ǀ sa sdrauje tuojh rod. mn. Priatelnu ǀ sprizho tvoih rod. mn. beſſedy ſe nemore omoshit ǀ Bug Vſigamogozhi tvoj ozha, kakor ti ſi tvoyh rod. mn. otrouk ǀ kaj menish de bom tajſte shlake, inu rane s'tvoyh rod. mn. rouk vſel ǀ hitru sbriſhi s'tuojh rod. mn. bukov taiste beſsede ǀ yh bom rad, inu volnu s'tvoijh rod. mn. rouk prejel ǀ ti ſe bosh preusela, inu bersdo tvojm daj. mn. greshnim shelam perpustila ǀ hozhesh is praviga ſerza tvoim daj. mn. ſaurashnikom odpuſtiti ǀ Hozhesh de tuojm daj. mn. otrokam dobru pojde ǀ tuoym daj. mn. Nameſtnikom spovedat ǀ tvoje tož. mn. m dnij ſe nej ſi prau postu ǀ takrat tudi Bug tebe sapustij, inu na tuoje tož. mn. m otroke posabi ǀ Si proshish de bi Bug tebi odpuſtil tvoie tož. mn. m grehe ǀ ti pokuro sa tuoie tož. mn. m grehe sturish ǀ nebosh ene ſolsè zhes tvoige tož. mn. m grehe prelila ǀ obernesh tvje tož. mn. m S. glide na krishu perbite ǀ s'kusi tvoje tož. mn. ž velike pregrehe ǀ Vſdigni tuoje tož. mn. ž ozhij ǀ s'tem slatkem olam gnade Boshje bo toje tož. mn. ž rane osdravil ǀ odpri vsheſa tuoja tož. mn. s ǀ jeſt shelim na tvojh mest. mn. naruzhaih vmreti ǀ v'ſameh tedaj tuojh mest. mn. S. Rokah pozhitik najde ǀ de bi v'tvojh mest. mn. S. Ranah isvelizhejnie, nikar fardamaine nashal ǀ v'tuojh mest. mn. potrebah ǀ ſe taku s' tvojmy or. mn. priately andla ǀ de ſi lih s' tvoimi or. mn. ozhmi nevidish ǀ imash umreti mej hudizhy tvoymi or. mn. priatily ǀ imash vſelei mene pred tvojmi or. mn. ozhmy imeti ǀ pred tuojmi or. mn. ozhmij nezh skritiga nemore biti ǀ Operi s'tuoijmi or. mn. ſolsami S. S. Rane ǀ to moio britko martro taushentkrat s'tvojmi or. mn. grehomi ſi ponovil ǀ s'tuojmy or. mn. vſmilenimy ozhmy ǀ ò Opimius neshlishish koku s' ſtuomy +or. mn. denary dellaio
Svetokriški
Ubertinus -na m osebno lastno ime Ubertin: je djal Vbertinus im. ed. ǀ satoraj Vbertinu daj. ed. je djal (III, 509) Ubertín iz Casale (umrl po 1335), pisec
Število zadetkov: 6340