Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
vȏłčək, -čka, m. dem. volk; 1) ein junger Wolf, Mur.; — 2) = volčič 2), Cerkljanski hribi-Štrek. (LjZv.).
SSKJ²
volčíca -e [vou̯čica] ž (í)
1. volkulja: volčica je skotila pet mladičev; volk in volčica
2. volčja mladička: volčiči in volčice
3. slabš. krvoločna, neusmiljena ali požrešna, pohlepna ženska: ta ženska je prava volčica
Pravopis
volčíca -e [u̯č] ž (í) manjš. volkulja z ~ami; ljubk. |volkulja|; člov., slabš. |zelo okrutna, pohlepna ženska|
volčíčin -a -o [u̯č] (ȋ)
Celotno geslo Sinonimni
volčíca -e ž
GLEJ SINONIM: krut, pohlepen, požrešen, volkulja
Celotno geslo Etimološki
volčíca – glej vọ̑lk
Pleteršnik
vołčíca, f. die Wölfin.
Celotno geslo Hipolit
volčica samostalnik ženskega spola
Vorenc
volčica ž, F2, lupa, -ae, vouzhiza, ali volzhiza, od volkou ſamiza
Celotno geslo Megiser
volčica -e samostalnik ženskega spola
Besedje16
volčica sam. ž ♦ P: 3 (TC 1575, MD 1592, MTh 1603)
Celotno geslo Kostelski
volčica ► vuˈčiːca -e ž
SSKJ²
volčìč -íča [vou̯čič] m (ȉ í)
1. manjšalnica od volk: od nekod se je pritepel volčič; volkulja z volčiči
2. član najmlajše skupine skavtov: skavti sprejemajo mlade tretjega razreda osnovne šole med volčiče; poletni tabor volčičev in izvidnikov / skupina, veja volčičev in volkuljic
3. nar. vnetje vimena: krava je pred telitvijo dobila volčič / volčič na vimenu
// vnetje sploh: volčič na gobcu, parkljih
4. nar. strupena gozdna rastlina z zvončastimi cveti; bunika
Pravopis
volčìč -íča [u̯č] m z -em živ. (ȉ í) manjš. volkulja z ~i; člov. |skavt|
volčíčev -a -o [u̯č] (í)
Celotno geslo Sinonimni
volčìč -íča m
GLEJ SINONIM: bunika, vnetje, volk1
Celotno geslo Etimološki
volčȉč – glej vọ̑lk
Pleteršnik
vȏłčič, m. 1) ein junger Wolf, Mur., Cig., Jan.; — tudi: vołčìč, -íča: vigredni snežiči so žitni volčiči = der Frühlingsschnee ist dem Getreide schädlich, Jarn.; — 2) vółčič, die brandige Entzündung an einem thierischen Körpertheile, Strp.; v. na vimenu, Nov.; v. na parkljih, die Klauenseuche, Gor.-Cig.; v. v grlu, die Maulseuche, Cig.; kožni v., die Harthäutigkeit, der Lederhund, Strp.; podkožni v., das Bungenblut, Cig.; rumeni v., der Milzbrand, C.; — črni v. = črni prisad, Cig.; — (piše se tudi: ovčič); — 3) die Knopper, C.; — 4) = dletvo, Guts., Jarn.
Celotno geslo Pohlin
volčič [vóu̯čič] samostalnik moškega spola

dleto

PRIMERJAJ: ovčič

Pleteršnik
vółčičav, adj. an einer brandigen Entzündung krank (von Thieren), Cig., Gor., (volščev) pri Fari (Notr.)-Štrek. (LjZv.).
Črnovrški
volčičav
SSKJ²
volčíčen -čna -o [vou̯čičən] prid. (ȋ)
nar. ki ima volčič, vnetje: volčična živina
Število zadetkov: 666393