Fran

voščejoč (vošeoč, voščeoč) deležnik

PRIMERJAJ: voščiti

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

vošček samostalnik moškega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

voščén -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na vosek: voščena obloga; voščena sveča / voščene barvice; voščene rože; voščene vžigalice / muzej voščenih lutk v Londonu muzej, v katerem so v naravni velikosti upodobljene znamenite osebnosti / nekdaj voščena tablica lesena tablica, prevlečena z voskom / voščen sijaj; voščena bledica; biti voščen v obraz / voščena prevleka na listih, plodovih
♦ agr. voščena zrelost semen zrelost, pri kateri je vsebina mehka kot vosek; min. voščeni opal opal voščenega sijaja, navadno rjav; teh. voščena forma; um. voščena praskanka; voščene tehnike tehnike, pri katerih se kot slikarsko vezivo uporablja vosek, voščena emulzija; zool. velika voščena vešča vešča, katere gosenice se v čebelnjakih hranijo z odpadki in s čebeljim zarodom, Galleria mellonella; voščena vetrnica bledorumen morski ožigalkar z valjastim telesom in številnimi lovkami, Anemonia sulcata

voščéno prisl.:
voščeno bel, rumen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

vóščen -a -o tudi voščèn -êna -o (ọ́; ȅ é é) ~a površina
vóščenost -i tudi voščênost -i ž, pojm. (ọ́; é)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

voščén -a -o (ẹ̑) ~ sijaj; biti ~ v obraz
voščéni -a -o (ẹ̑) min. ~ opal

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

voščén -a -o prid.

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

voščẹ̑n – glej vọ̑sek

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

voščę̑n, adj. wächsern, Wachs-; voščena sveča.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

voščen1 [voščẹ̑n] pridevnik

narejen iz voska; voščen

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

voščen2 [vọ́ščǝn] pridevnik

ugoden, naklonjen

PRIMERJAJ: voščljiv

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

voščen pridevnik

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

voščen (vošen, voščen) deležnik

PRIMERJAJ: voščiti

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

voščen prid., F4, candela ſebacca, lojena ſvézha. Caerea, voszhena; cereus, voszhèn, ali voszhena ſvézha; propolis, -lis, v'zhibelnim panîu, tá voṡzhena okrogla vratiza, od zhibel nariena

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

voščen del., optatus, -a, -um, voṡzhen, inu pegerovan, lubeṡniu

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

voščen pridevnik

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

voščen1 prid. ♦ P: 5 (TC 1575, JPo 1578, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

voščen2 del. ♦ P: 2 (KPo 1567, TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

voščen

• geselski sestavek

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

voščen ► ˈvȯščẹːn vȯšˈčẹːna -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

voščéna célica -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.