Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Prekmurski
zavr̀čti tudi zavr̀či -vr̀žem dov.
1. zavreči, odvreči: ſztvorjenyé i nikaj nej trbej zavrcſi KŠ 1754, 168; ſztvorjenyé i nikakſega nej trbej zavrcsi KŠ 1771, 638; ne zavrsmo naſſe rodbine KMK 1780, 32
2. prenehati biti s kom v pozitivnem odnosu: roditele nej zavrcsti KMK 1780, 41; i ki váſz zavr'ze KŠ 1771, 203; Vidite, da ne zavr'zete ni ednoga zeti máli KŠ 1771, 58; Kriſztuſa zavr'zejo KŠ 1771, 117; Niſcse te naj ne zavr'ze KŠ 1771, 659; bi naſſe ſztareiſſe, ne zavergli TF 1715, 15; Csi szi ti nevorna mené zavrgla AI 1875, br. 2, 8; Nej je zavrgao Boug lüſztvo ſzvoje KŠ 1771, 472; 'Zidovje ſzo ga zavrgli BKM 1789, 56
3. odkloniti, ne sprejeti: Dáj nam gizdoſzt zavrcsti BKM 1789, 114; i razumnoſzt ti rázumni zavr'zem KŠ 1771, 491; potrto ſzrczé ne zavr'zes KŠ 1754, 148; Steri zavr'ze matrno vcsenyé KŠ 1754, 32; zavr'se, kajkoli je nouvo KOJ 1833, XV; Kakda B. rejcs zavr'zemo KŠ 1754, 24; On vnebésza pela, Ako ga zavr'zete BKM 1789, 12; Csi poszlavci ponácsisanye zavr'zejo AI 1875, kaz. br. 2; babinſzke fabule pa zavrzi KŠ 1771, 639; ne zavr'zi kaſtiganye Goſzpodnovo KŠ 1771, 694; ausztrianci szvoje szpráviscse prosziti scséjo, ka naj pogodbo zavr'ze AIP 1876, br. 6, 3; naj tou dobro nezavr'zemo KŠ 1754, 213; rejcsi naj nyé gláſz zavr'zemo BKM 1789, 179; Naj zavr'zemo preidôcsa KAJ 1848, 3; Gda bi se návuke zavrgli KOJ 1845, 39; ſteri je rejcs Bo'zo zavrgao KŠ 1754, 271; I zavrgli ſzte zapovid KŠ 1771, 50; Farizeuske ſzo tanács Bo'zi zavrgli KŠ 1771, 189
zavr̀čti se tudi zavr̀či se -vr̀žem se
1. zavreči se, zavržen biti: Trbej Szinej cslovecsemi ſze zavrcſi od ſztariſi KŠ 1754, 111; Potrejbno je pa nyemi zavrcsi ſze od toga národa KŠ 1771, 229; od Sziná cslovecsega, kaj zavr'ze ſze KŠ 1771, 129
2. odkloniti se, ne sprejeti se: Stera sze krouto ponuja, sze po návadi zavr'se KOJ 1845, 35; Csi od miniszteriuma právde-podsztava sze zavr'ze AI 1875, kaz. br. 2; ſze od 'Zidovov z-Evangyeliomom vrét zavr'zeta KŠ 1771, 380
3. narediti se: Ali hitro sze eden máli oblák zavr'ze KAJ 1870, 133
zavr̀ženi -a -o zavržen: ſzám zavr'zeni nebodem KŠ 1771, 508; Zavr'zen je moudri zdaj vu modrouſzti BKM 1789, 202; Kakda je ſz ſzrczom zavr'zeno KŠ 1754, 32; zemla zavr'zena je KŠ 1771, 680; ka je vogrszki Jezik zavr'seni KOJ 1833, X; Zsibvásár, zavr'senoga blága odávanye KOJ 1833, 184; ſteromi od lüdi iſztina zavr'zenomi KŠ 1771, 705; Gda bi od Bouga zavr'ſenoga Saula hüdi düjh jáko mantrao KM 1796, 55; kai ſzmo vſzi zaverſeni poſztanoli TF 1715, 19; nego csi ſzte zavr'zeni KŠ 1771, 553; Med zavr'senimi proszniki prvi je bio Albert KOJ 1848, 69
nájzavr̀ženejši -a -e najbolj zavržen: ki ſzo naj zavr'zenejſi vu gmajni, tiſzte poſztavte ſzodce KŠ 1771, 499
Vorenc
zavreti1 dov., F7, defervefacere, ẛavreiti, s'vrenîam gorku ſturiti, povréti; ebullire, vréti, ẛavréti, kipéti; effervere, kipéti, ẛavréti de vun kipy; infervefacere, ṡavréti, vreilu ſturiti; infervere, infervescere, ṡavreiti; refervere, ſylnu vrozhe biti, ṡupèt ṡavréti, ali gorku ratati; suffervere, ṡavreiti, po malim vreiti
Pleteršnik
zavŕšati, -ím, vb. pf. = završeti, Z.; tanka sapica je završala po košatem kostanju, LjZv.
Pleteršnik
zaznáti, -znȃm, vb. pf. 1) wahrnehmen, merken, Cig., Jan., Cig. (T.); dan se zazna, der Tag bricht an, Cig.; pridi, objemajva se po željah, dokler se dan zazna, Škrinj.-Valj. (Rad); — 2) = spoznati: z. koga, erkennen, C.; z. se s kom, mit jemandem bekannt werden, C.
Pleteršnik
zaželẹ́ti, -ím, vb. pf. von einem Verlangen angewandelt werden, Lust bekommen: z. česa; zaželel sem močno te jedi, Cig.; z. jesti, Appetit bekommen, Cig.; — zaželi se mi česa, mich wandelt die Lust, das Verlangen nach einer Sache an, Cig.; svinjine se mi je zaželelo, Met.; — zaželjen, ersehnt (po zgledu glagolov 4. vrste).
Vorenc
zaželeti dov., F2, concupere, et concupiscere, poṡheleti, ẛaṡheléti: ſe dreti po zhaſty; desiderare, ṡheléti, ṡaṡheléti
Svetokriški
zažgati -žgem dov. zažgati: yh je bil puſtil konzhat, inu nyh meſtu sashgat nedol. ǀ sashge 3. ed. taiſto kambro v' kateri ta Sveti Mosh je premishloval ǀ saſge 3. ed. tu predivu, ter rezhe ǀ pò sonikornoſti je bil edn pulfer saſhgal del. ed. m ǀ je edn hisho saſgal del. ed. m → sežgati
Prekmurski
zbantüvàti -ǘjem dov. razžaliti, prizadeti: Goszpodne, naj te nigdár ne zbantüjem KM 1783, 28; nezbantüjem tebé KAJ 1848, 22; onda te kroti zbantüje vDüſi SM 1747, 82; Naſſi du'zniczke, ſteri náſz zbantüjo KŠ 1754, 170; kai ſzem mojega Bogá zmoimi greihi zbantüvau TF 1715, 37; ſzem tebé zbantüval ABC 1725, A5b; mega Boga zbantüval ſzem SM 1747, 67; ſzam tebé zbantüvao KM 1783, 3; ſzem te vſzak dén zbantüvo BKM 1789, 164; greihe, zkterimi ſzmo tvoie Imé zbantüvali SM 1747, 55; ali nej ga je zbantüvao KM 1796, 59; tim ſteri ſzo náz zbantüvali TF 1715, 29; odpüſztimo onim, ki ſzo náſz zbantüvali KMK 1780, 29; je pazo, naj bi nyih ne zbantüvao KM 1790, 36
zbantüvàti se -ǘjem se dov. razžaliti se, biti prizadet: Bo'se! ki ſze z-greihi zbantüjes KM 1783, 101; Po cslovejſztvi ſze niſcse ne zbantüje KM 1790, 18
zbantǜvani -a -o razžaljen, prizadet: Naj ſze zgrejhi zbantüvani Boug vtiſa KMK 1780, 52; vidimo zbantüvanoga Bogá oſzter bics KM 1796, 7
Prekmurski
zbèsnoti -ém dov. zbesneti, pobesneti: pszi naszlêdnye nisteri i zlêhka zbesznêjo KAJ 1870, 40; Franczúzi pa, kak dabi zbesznili, szo vesz réd szprevrgli KOJ 1848, 116; Ali tecsász szo tudi Franczúzi na teliko zbeszneli KOJ 1848, 118
zbèsnjeni tudi zbéseni tudi zbéjsnjeni -a -o zbesnel, pobesnel: Či zbeseni pes človeka vgrizne AI 1878, 8; necslovejsztva, poulek steroga szo zbesznyeni Vogrinje Petri ocsi vöszpehnoli KOJ 1848, 18; nego pri Temesvári nad té zbesznyene pávre vdári KOJ 1848, 71; farar po pavréj mláti, tej ga pa zbejsznyeni primejo KOJ (1914), 139
Vorenc
zbirati nedov., F7, acrusutor, -ris, kateri povſód danarje ẛbira, inu jemle; armare, voiskó ẛbirati; candidare, bermati, ẛberati ludy k'eni, ali k'drugi rezhy; concenturiare, v'kúp ẛbirati; convasare, v'poſſodo ṡloṡhiti, ṡabiti, v'kúp ṡgrabiti, s'kradenîem po tatinsku v'kúp sbèrati; labrum venereum, ṡzhetize, veliku ṡeliṡzhe, s'kateriga ṡhtiglizi radi ſéme ṡbirajo; thesaurizare, ſhaze ṡbèrati
Svetokriški
zbirati1 -am nedov. zbirati: kakor vidio ſvoiga Krajla med vkupai sberat nedol., v' tei vishi tudi one ga sberaio, 3. mn. inu vkupai snashaio ǀ trobente, Katere vkup sholnerje Klizheio, inu sbiraio 3. mn. zbirati se zbirati se: gnui teh grehou ſe sbera, dokler to dusho vmorj Ta glagol se od enakopisnice → izbirati razlikuje po dosledni uporabi prislova → vkupaj.
Prekmurski
zblóuda -e ž zabloda, zmota: Ár, gde je nevoſcsenouſzt, tam je zblouda KŠ 1771, 750; na on náſz varje od zbloude KŠ 1754, 174; Hválo ti dájemo, ka ſzi náſz po tvojoj rejcsi zpogibelne zbloude vö prineſzao KŠ 1771, 841; Vari ti náſz Od zbloude BKM 1789, 293; ki ſzo odbej'zali od oni, ki ſze vu zbloudi vrtijo KŠ 1771, 721
Prekmurski
zbógšati tudi zbóugšati -am dov. izboljšati: Kak bi ſze pa on znao zbôgsati BRM 1823, 336; jeli scsé navuke, stere zbougsati KOJ 1845, 61; Záto naj vſzáki 'sitek zbougsa SŠ 1796, 46
zbógšati se -am se poboljšati se: nam daj I po nyê sze prav zbôgsati KAJ 1848, 129
Prekmurski
zbojàti se -ím se dov. zbati se: tak ſze dönok nikakse neszrecse nezboim ABC 1725, A8b; Czaszar sze vno'sine zboji KOJ 1848, 9; I pajdáske sze zbojijo KAJ 1870, 79; Záto ſze ti taki Nezboj pri obláki BRM 1823, 157; Naj ſze ospotajo, i zbojijo, ki iscsejo duso mojo KM 1783, 98; Po vöri ſze je Noe od ti nevidoucsi zbojao KŠ 1771, 691; jasz szam sze nej zbojao lagojih jezikov KOJ 1833, V; ſzpadnoli ſzo na obráſz ſzvoj, i zbojali ſzo ſe jáko KŠ 1771, 56; Varüvácsov, ki ſzo ſze pri grobi zbojali KM 1796, 114; I nikomi ſzo nikaj nej erkle, ár ſzo ſze zbojale KŠ 1771, 155
zbòjani -a -o prestrašen: Vougri od toga zbojani, odbe'sijo KOJ 1848, 52; med etimi zbojanimi je bio tüdi Széchi Gyüri KOJ (1914), 128
Pleteršnik
zbòr, zbóra, m. die Versammlung einer Körperschaft, das Collegium, der Rath, das Parlament u. dgl., Mur., Cig., Jan., Ravn., Škrinj., Preš.-Valj. (Rad) i. dr., nk.; cerkveni z., die Kirchenversammlung, das Concil, državni z., der Reichstag, der Reichsrath, deželni z., der Landtag, ustavodajni z., die Constituante, volilni z., die Wahlversammlung, učiteljski z., das Lehrercollegium, občni z. kakega društva, die Generalversammlung eines Vereines, veliki zbor, die Hauptversammlung, Cig., Jan., nk.; polni z., die Plenarversammlung, Cig., DZ.; — der Chor: pevski z., der Sängerchor, Cig. (T.), nk.; godčevski z., das Orchester, Jan.; — das von einem Sängerchor vorgetragene Gesangstück, der Chor, Cig. (T.), nk.; (po češ.).
Pleteršnik
zbǫ̑rnik, m. 1) das Versammlungsmitglied, Mur., Cig., Jan., C., Z.; — 2) ein Collectaneen enthaltendes Buch, Cig. (T.); (po stsl.).
Svetokriški
zbosti zbodem dov. zbosti: Ti v' iesi sbodesh 2. ed. s' beſſedo tuojga blishniga ǀ on je bil taiſto taku mozhnu sbodil del. ed. m, de is Paradisha je bil Euo ſpravil zbosti se zbosti se: nikamar ſe nemore neſlonit, aku ſe n'hozhe sbosti nedol. ǀ buſs po terniu hodit, inu ſe nesbodit +nedol. ǀ Se sbode 3. ed. noga na en tern ǀ Ioh! ſim ſe sbodil del. ed. m ǀ nekateri ſe ſo opekli, inu sbodli del. mn. m ǀ li en ſam poplat ſo imeli, de ſe najſo ſpodli del. mn. m, ali udarili
Celotno geslo Pohlin
zbozom [zbọ̑zom] medmet

neka kletvica

Svetokriški
zbrati1 zberem dov. zbrati: jeſt hozhem vkupai sbrati nedol., kar na semli ſo ludie terpeli ǀ prezej grè inu te nar lepshideshezhe vejize vkupaj sbere 3. ed. ǀ ſe ukupaj sbereio 3. mn., inu zhes leto fardamano dusho uſdigneio ǀ Pojdi Saul, inu sberi vel. 2. ed. vkupei eno veliko vojsko ǀ Zara Samurski Krajl je bil vkupaj sbral del. ed. m en million peshizou zbrati se zbrati se: ſo vkupaj ſe sbrali del. mn. m, inu ſvit dershali ǀ moy ſourashniki ſe ſo vkupaj sbrali del. mn. m Ta glagol se od enakopisnice → izbrati razlikuje po dosledni uporabi prislova → vkupaj. → izbrati
Pleteršnik
zbrȋs, m. 1) die Wegwischung, die Auslöschung, Cig.; vpis ali zbris v javnih knjigah, die Einverleibung oder Löschung in den öffentlichen Büchern, DZ.; — 2) der Windstrich, Jan.; der Hagelstrich: po našem polju je toča vse pobila, ker ondu je bil zbris, Črniče pod Čavnom-Erj. (Torb.); die dem Windstrich ausgesetzte Stelle, C.; trti je burja bolj po zbrisih škodovala, Nov.; žito je na zbrisu, Z.
Število zadetkov: 6380