zbüdìti tudi zbidìti -ím dov.
1. zbuditi, prebuditi: Serkenni, zbüditi, drasztiti KOJ 1833, 171; zbiditi ſzini KŠ 1771, 173; ka ſzam te náto zbüdo KŠ 1771, 468; Zbudo je je vihér KAJ 1870, 30
2. obuditi: kaj je zmo'zen Boug zetoga kaménya zbüditi ſzini Ábrahámi KŠ 1771; Na ſzoudnyi dén zbidis ti ſzám BKM 1789, 404; Na ſzoudnyi dén zbidis ti ſzám SŠ, 1796, 138; i zbidi ſzemen brata ſzvojega KŠ 1771, 74; onoga, ki je zbüdo Jezuſa zmrtvi KŠ 1771, 464
3. vzbuditi: I zbüdi mi v-szrdczi csütênye vüpazni KAJ 1870, 5
zbüdìti se -ím se zbuditi se: ako ſze zbüdim (gori obudim) po tvojem keipi SM 1747, 32; Snah se mérno zbüdim BJ 1886, 7; Gda se pa zbüdimo BJ 1886, 7; zbüdi ſze, ki ſzpis KŠ 1771, 584; Zbüdte ſze vſzi BKM 1789, 368
zbǜdjeni -a -o obujen: kaj je Ivan zbüdjen od mrtvi KŠ 1771, 197; Csészt z-mrtvi zbüdjenomi KAJ 1848, 106
Zadetki iskanja
Prekmurski
Prekmurski
zbüdjávati -am nedov.
1. buditi, prebujati: Tvoje rêcsi glász je zmo'zno zbüdjáva KAJ 1848, 163; Ti me zbüdjávaj BRM 1823, 7; Zbüdjávaj me vszáki hipek KAJ 1848, 59
2. obujati: Ár, liki Ocsa zbüdjáva mrtve KŠ 1771, 280; mrtve zbüdjávajte KŠ 1771, 32; Mrtve zbüdjávao BRM 1823, 38; Ti ſzi me zbüdjávao BRM 1823, 32; szi Grêsnike z-szna zbüdjávao KAJ 1848, 222
3. vzbujati: Tvoje trplênye, Daj, naj me zbüdjáva Li na dobrocsinênye BRM 1823, 47
zbüdjávati se -am se buditi se, prebujati se: Na zahválnoſzt ſze zbüdjávam BRM 1823, 78; Vsze sze v-natúri zbüdjáva AIP 1876, br. 3, 1; i sz-példov sze zbüdjávajo KAJ 1848, 292; Po tvojoj példi sze naj zbüdjávam KAJ 1848, 5
1. buditi, prebujati: Tvoje rêcsi glász je zmo'zno zbüdjáva KAJ 1848, 163; Ti me zbüdjávaj BRM 1823, 7; Zbüdjávaj me vszáki hipek KAJ 1848, 59
2. obujati: Ár, liki Ocsa zbüdjáva mrtve KŠ 1771, 280; mrtve zbüdjávajte KŠ 1771, 32; Mrtve zbüdjávao BRM 1823, 38; Ti ſzi me zbüdjávao BRM 1823, 32; szi Grêsnike z-szna zbüdjávao KAJ 1848, 222
3. vzbujati: Tvoje trplênye, Daj, naj me zbüdjáva Li na dobrocsinênye BRM 1823, 47
zbüdjávati se -am se buditi se, prebujati se: Na zahválnoſzt ſze zbüdjávam BRM 1823, 78; Vsze sze v-natúri zbüdjáva AIP 1876, br. 3, 1; i sz-példov sze zbüdjávajo KAJ 1848, 292; Po tvojoj példi sze naj zbüdjávam KAJ 1848, 5
Vorenc
zdaj prisl., F27, alternare, ẛdai tú, ẛdai vnu govoriti, ali ſturiti; non modo, ne ſamu, nikár ṡdai; nunc et semper, ṡdai inu vſelei; pauxillatim, poz[h]aſſi, ṡdai ter ṡdai, po malim; submonere, ṡdai ter ṡdai opominati, vzhaſſi opominati; subservire, poſluṡhiti, ṡdai ter ṡdai poſluṡhiti
Prekmurski
zdájni -a -o tudi zdájnji -a -e prid. sedanji, zdajšnji: Veliko jih je v-zdájno Valakio odislo KOJ 1848, 7; Maria bila ino szi zdájnye meszto za cérkev zvolila KOJ (1914), 110; Hunovje sze po vszoj zdájnoj vogerszkoj zemli razpresztréjo KOJ 1848, 3; da je mladini v-zdajnyih csaszaj tudi sola potrejbna KOJ 1845, 7
Celotno geslo
Pohlin
Pleteršnik
zdírjati, -am, vb. pf. zu rennen anfangen, dahinrennen, dahinsprengen; jezdec zdirja po cesti; — (nam. vzd-).
Prekmurski
zdólc -a m vzhodnik: Püszto je pihati zdôlcz pod nébov TA 1848, 63; Po zdôlczi razbijes ládje TA 1848, 38
Pleteršnik
zdràv, zdráva, adj. 1) gesund; zdrav kakor riba v vodi; zdrava živina; zdrav les; na zdravem, im gesunden Zustande, Cig. (T.); zdrava pamet; — zdrav bodi! zdravi bodite! zdrav ostani! zdravi ostanite! lebe wohl, lebet wohl! — zdrav! zdrava! zdravi! lebe wohl! lebet wohl! Cig., Dol.; zdravo! lebe(t) wohl! (tudi = sei(d) gegrüßt, Mur., Jan., vzhŠt., ogr.-C.); — gegrüßt: ljuba mati, bodi zdrava! ogr.-C.; in je rekel k njim (ženam): zdrave! Krelj; zdrava Marija, das Ave-Maria-Geläute: pred zdravo Marijo, po zdravi Mariji, ogr.-C.; — 2) der Gesundheit zuträglich; zdrav kraj; ni zdravo vroče jedi jesti; — (fig.) heilsam: to je bilo zdravo za njega.
Svetokriški
zdrav -a prid. 1. zdrav: edn bo sdrau im. ed. m, inu veſſel shal ſpati, inu s' jutru ga bodo mertviga neshli ǀ aku zhlovek je ſdrau im. ed. m, nej bolan ǀ bo spet sdraua im. ed. ž, inu frishna gori vſtala ǀ po cellem shivotu je bila ſdraua im. ed. ž ratala ǀ nehodimi vezh v'hisho, oku hozhesh ſdrava im. ed. ž biti ǀ de li njeh telu je sdrau im. ed. s, malu sa dusho maraio ǀ de li tu telu je sdravu im. ed. s ǀ nej glida, inu uda sdraviga rod. ed. m na njemu ǀ od glave do potplatu nei bilu ſdraviga rod. ed. s na njemu ǀ kakor tu vinu resfrisha tiga sdraviga tož. ed. m ži., inu vekshi bolesan ſturj temu bolnimu ǀ aku je hotel sdravo tož. ed. ž glavo odneſti ǀ de glavo S. Bonaventura frishno, inu sdravo tož. ed. ž v' grobu ſo nashli ǀ de bi njemu drugi enu veſſelu, ſrezhnu, sdravu tož. ed. s, obilnu novu lejtu voshili ǀ letu je bil hudizh sdrauu tož. ed. s Jobu puſtil ǀ ta dua Mladenizha shiua, inu ſdraua im. dv. m is Shkaffa uſtaneta ǀ v'uashi pak hishi vſy ſo sdravi im. mn. m ǀ postiteſe dokler ſte sdravy im. mn. m, sakaj kadar bote bolni, nebote mogli ſe postiti ǀ vſelej mozhni, inu sdraui im. mn. m oſtali ǀ kadar ſò mlada, inu sdraua im. mn. s driveſſa bile ǀ de bi malu otrouk v'vashi desheli sdrauih rod. mn. neshlu ǀ te bolne je oſdravila, te sdrave tož. mn. m per mozhi ohranila 2. zdravilen: leta shpisha je bila taku sdrava im. ed. ž, inu nuzna, de taiſti ludje nej ſò obene bolesni tarpeli ǀ s' tiga ner zhiſtiſſiga ſtudeniza ſvera tu sdravu im. ed. s ojle, inu mleku ǀ bom perglihal unimu sdravimu daj. ed. m ſtudenzu, od kateriga pisheo, de ſe najde v' tej desheli AEgina, inu kakor en bolnik v' taiſti pogleda, percei od vſakatere bolesni oſdravi ǀ ta sveti Sacrament te poKure, ali Spuvidi, meni naprej pride Kakor … ene sdrave im. mn. ž toplize svete Reshne Krij Christuſa Iesuſa primer.> kadar Fantizha ſnoſſimo ſmo sdravishi im. mn. ž, veſſelejshi, inu bulshi farbe ǀ Vener MARIA Diviza je sdravishi im. ed. ž, inu vſmilenishi kakor taiſti wajer ǀ ſe njemu sdelu de obena spisha sa njega bi nebila sdravishi im. ed. ž, kakor te shabe, skledenze imenovane presež.> ty S. Vuzkeniki veliku ſort arzny nuzajo sa sdrauje te dushe, inu, Kadar obena bi nemogla pomagat, sa to nar sdravishi tož. ed. ž, inu nuznishi spoſnajo
Svetokriški
zdravica -e ž zdravica: hishni Gospud vſem napje eno sdravizo tož. ed., inu de vſy imaio shnim red na enkrat ſvoj glaſſ po piti (V, 235)
Pleteršnik
zdŕčati, -ím, vb. pf. dahingleiten, entgleiten; sani so zdrčale po cesti; hlod je zdrčal po drči; ausgleiten, ausrutschen, Cig.; zdrči mi, ich gleite ab, Cig.
Pleteršnik
Pleteršnik
zdŕgniti 1., -dȓgnem, vb. pf. 1) zusammenschaben, Dict.-Mik.; po odrtiji skup z., zusammenwuchern, Cig.; — 2) z. se, sich abwetzen, Cig.; — sich aufscheuern, Cig.
Pleteršnik
zdŕkniti, -dȓknem, vb. pf. dahingleiten, dahinrutschen, ausrutschen; z. po polzkem potu; — entgleiten: beseda ji zdrkne z jezika, Glas.
Prekmurski
zdržàti tudi zderžàti -ím dov.
1. ohraniti: Tou ſcsé i on zdr'zati KŠ 1754, 265; Ár, ſteri ſcsé düſo ſzvojo zdr'zati, zgibi jo KŠ 1771, 55; Daj nam to vero zdr'zati BRM 1823, 3; Zdr'zim tak moje krsſzcsanſztvo BRM 1823, 7; da ti do koncza zdersis pravo vöro SM 1747, 82; Zdersi náz ABC 1725, A6b; zdersi náſz vſze na pravitzo SM 1747, 86; Zdr'zi ga vu právoj vöri KŠ 1754, 244; vſzrczi zdr'zi KŠ 1771, A8a; i zdr'si me vu tvojoj ſz. miloscsi KM 1783, 5; Rêcs Tvojo zdr'zi med nami BRM 1823, 31; Nyé do szmrti zdr'zi KAJ 1848, 4; Goszpodne! zdr'zi me TA 1848, 4; Stera ſzmo csüli zdr'zmo BKM 1789, 22; naj on náſz varje i zdr'zi KŠ 1754, 174; naj zdr'zi ta pogibléno KŠ 1771, 59; Naj bli'znyega blágo zdr'zimo KŠ 1754, 51; vſza eta ſzam zdr'zao KŠ 1771, 63; mené ſzi pa na pokouro zdr'sao KM 1783, 5; Zdr'zao je cslovik té kejp KŠ 1754, 96; tvoja vöra je tebé zdr'zála KŠ 1754, 197; I mati nyegova je zdr'zála vſze ete ricsi vu ſzrczi KŠ 1771, 172; Mária Devſztvo ſzvoje czejlo zdr'zála BKM 1789, 36; Odkud i zdr'zati more po vſzej rédi one KŠ 1754, 100; I cſi zdr'zi nyega, Dobro bode nyega Delo BKM 1789, 3b
2. izpolniti: Nikaj ne obecsaj, ka nemores zdr'sati KM 1790, 16; ki, ka obecsa, ne zdr'zi KŠ 1771, 528; da zdr'zite zapouvidi Goſzpouda Boga KŠ 1754, 157; csi tou zapouvid zdr'zimo KŠ 1754, 34; csi, ſzkákſov ricsjouv zdr'zite BKM 1789, 520; ſteri eto zapouvid ne zdr'zijo KŠ 1754, 13; Vſzákom dugoványi mertik zdr'ſi KM 1790, 78; naj tvoje zapouvidi zdr'simo KM 1783, 19; Ki nám je obecsanye, Szvoje zdr'zao BKM 1789, 7; I zdr'zao je oblübo KAJ 1870, 50; I tou rejcs ſzo zdr'zali KŠ 1771, 129
zdržàti se -ím se
1. ohraniti se: ona, zſterimi ſze tejlo od gláda vu 'zitki zdr'zati more KŠ 1754, 166; nouvo vino vu nouvo poſzoudo vlejvajo, i obouje ſze zdr'zi KŠ 1771, 29; Boug Sziná ſzvojega naj ſze zdr'zi ſzvejt po nyem KŠ 1771, 272; zdr'zte ſze od etoga hüdoga národa KŠ 1771, 347
2. vzdržati se: Csi ſze pa nemrejo zdr'zati, naj ſze o'zenijo KŠ 1771, 502; on ſze pa zdr'zi KŠ 1771, 495
zdržáni -a -o
1. ohranjen: ka ſzam ſztvorjeni, i do etoga dnéva zdr'sán KM 1783, 3; nebi bilou edno tejlo zdr'záno KŠ 1771, 80; i do naſega vrejmena zdr'zánoj rejcsi KŠ 1771, A7b
2. rešen: koga zdr'zánoga zmourja, 'ziveti ne nihá KŠ 1771, 427; Ár ſzmo po tebi zdr'záni BKM 1789, 90
1. ohraniti: Tou ſcsé i on zdr'zati KŠ 1754, 265; Ár, ſteri ſcsé düſo ſzvojo zdr'zati, zgibi jo KŠ 1771, 55; Daj nam to vero zdr'zati BRM 1823, 3; Zdr'zim tak moje krsſzcsanſztvo BRM 1823, 7; da ti do koncza zdersis pravo vöro SM 1747, 82; Zdersi náz ABC 1725, A6b; zdersi náſz vſze na pravitzo SM 1747, 86; Zdr'zi ga vu právoj vöri KŠ 1754, 244; vſzrczi zdr'zi KŠ 1771, A8a; i zdr'si me vu tvojoj ſz. miloscsi KM 1783, 5; Rêcs Tvojo zdr'zi med nami BRM 1823, 31; Nyé do szmrti zdr'zi KAJ 1848, 4; Goszpodne! zdr'zi me TA 1848, 4; Stera ſzmo csüli zdr'zmo BKM 1789, 22; naj on náſz varje i zdr'zi KŠ 1754, 174; naj zdr'zi ta pogibléno KŠ 1771, 59; Naj bli'znyega blágo zdr'zimo KŠ 1754, 51; vſza eta ſzam zdr'zao KŠ 1771, 63; mené ſzi pa na pokouro zdr'sao KM 1783, 5; Zdr'zao je cslovik té kejp KŠ 1754, 96; tvoja vöra je tebé zdr'zála KŠ 1754, 197; I mati nyegova je zdr'zála vſze ete ricsi vu ſzrczi KŠ 1771, 172; Mária Devſztvo ſzvoje czejlo zdr'zála BKM 1789, 36; Odkud i zdr'zati more po vſzej rédi one KŠ 1754, 100; I cſi zdr'zi nyega, Dobro bode nyega Delo BKM 1789, 3b
2. izpolniti: Nikaj ne obecsaj, ka nemores zdr'sati KM 1790, 16; ki, ka obecsa, ne zdr'zi KŠ 1771, 528; da zdr'zite zapouvidi Goſzpouda Boga KŠ 1754, 157; csi tou zapouvid zdr'zimo KŠ 1754, 34; csi, ſzkákſov ricsjouv zdr'zite BKM 1789, 520; ſteri eto zapouvid ne zdr'zijo KŠ 1754, 13; Vſzákom dugoványi mertik zdr'ſi KM 1790, 78; naj tvoje zapouvidi zdr'simo KM 1783, 19; Ki nám je obecsanye, Szvoje zdr'zao BKM 1789, 7; I zdr'zao je oblübo KAJ 1870, 50; I tou rejcs ſzo zdr'zali KŠ 1771, 129
zdržàti se -ím se
1. ohraniti se: ona, zſterimi ſze tejlo od gláda vu 'zitki zdr'zati more KŠ 1754, 166; nouvo vino vu nouvo poſzoudo vlejvajo, i obouje ſze zdr'zi KŠ 1771, 29; Boug Sziná ſzvojega naj ſze zdr'zi ſzvejt po nyem KŠ 1771, 272; zdr'zte ſze od etoga hüdoga národa KŠ 1771, 347
2. vzdržati se: Csi ſze pa nemrejo zdr'zati, naj ſze o'zenijo KŠ 1771, 502; on ſze pa zdr'zi KŠ 1771, 495
zdržáni -a -o
1. ohranjen: ka ſzam ſztvorjeni, i do etoga dnéva zdr'sán KM 1783, 3; nebi bilou edno tejlo zdr'záno KŠ 1771, 80; i do naſega vrejmena zdr'zánoj rejcsi KŠ 1771, A7b
2. rešen: koga zdr'zánoga zmourja, 'ziveti ne nihá KŠ 1771, 427; Ár ſzmo po tebi zdr'záni BKM 1789, 90
Prekmurski
zdržávanje tudi zderžávanje -a s
1. izpolnjevanje: zdr'závanye zapouvid Bo'zi KŠ 1771, 502; zdr'závanya ni Kriſztuseve zapouvidi nejmamo KŠ 1754, 214; I vnouga, ſtera ſzo gori vzéli na zdr'závanye KŠ 1771, 122; Da bi sze zravnale szteze moje, na zdr'závanye násztave tvoje TA 1848, 98; bi mogao ſzpuniti jaſz po zdr'sávanyi tvojih ſz. Zapouvidi KM 1783, 140; vu nyi zdr'závanyi je veliki nájem TA 1848, 15; kai ſzmo mi pregreiſili tvoje ſzvéte Zapoveidi ne zdersávanyem SM 1747, 54; nej nám trbej tákse kákse návade zdr'závanyem zvelicsanya iſzkati KŠ 1754, 4; Priſzege zdr'závanye BRM 1823, VI
2. ohranitev, rešitev: vſze vüpanye je totá bilou od naſega zdr'závanya KŠ 1771, 425
3. vzdrževanje, preživljanje: vzemte ſzi hráno, Ár tou bode vám kvaſemi zdr'závanyi KŠ 1771, 426; naſſa hrána na zdr'závanye naſſega 'zitka zrendelüvana KŠ 1754, 205; Mam 'zitka zdr'závanye BRM 1823, 452; je primerne pravice na zdr'sávanje napravo KOJ 1848, 14
4. izogibanje: vnosenyej, i zdr'závanyi od hüdoga tiváriſtva KŠ 1754, 212
1. izpolnjevanje: zdr'závanye zapouvid Bo'zi KŠ 1771, 502; zdr'závanya ni Kriſztuseve zapouvidi nejmamo KŠ 1754, 214; I vnouga, ſtera ſzo gori vzéli na zdr'závanye KŠ 1771, 122; Da bi sze zravnale szteze moje, na zdr'závanye násztave tvoje TA 1848, 98; bi mogao ſzpuniti jaſz po zdr'sávanyi tvojih ſz. Zapouvidi KM 1783, 140; vu nyi zdr'závanyi je veliki nájem TA 1848, 15; kai ſzmo mi pregreiſili tvoje ſzvéte Zapoveidi ne zdersávanyem SM 1747, 54; nej nám trbej tákse kákse návade zdr'závanyem zvelicsanya iſzkati KŠ 1754, 4; Priſzege zdr'závanye BRM 1823, VI
2. ohranitev, rešitev: vſze vüpanye je totá bilou od naſega zdr'závanya KŠ 1771, 425
3. vzdrževanje, preživljanje: vzemte ſzi hráno, Ár tou bode vám kvaſemi zdr'závanyi KŠ 1771, 426; naſſa hrána na zdr'závanye naſſega 'zitka zrendelüvana KŠ 1754, 205; Mam 'zitka zdr'závanye BRM 1823, 452; je primerne pravice na zdr'sávanje napravo KOJ 1848, 14
4. izogibanje: vnosenyej, i zdr'závanyi od hüdoga tiváriſtva KŠ 1754, 212
Prekmurski
zdr̀žen -žna -o prid. vztrajen: Bôg ga je po nyegovoj zdr'znoj pascslivoszti na teliko pomogao KAJ 1870, 54
Pleteršnik
zdrževáti, -ȗjem, vb. impf. ad zdržati; 1) aufrecht erhalten; — aushalten, versorgen; — 2) z. se, sich enthalten; — 3) (po nem.) z. se, sich irgendwo aufhalten, Mur., Jan.; — (nam. vzd-).
Prekmurski
zebràti -berém dov. izbrati, izvoliti: ali takse vodé szi zeberéjo KAJ 1870, 25; Hodmo, i zebermo szi Nyé pôt KAJ 1848, 137; Zébrao bi náſz za ſzini ſzvoje BKM 1789, 36; Tô szam szi Zébrala v-popovji AIP 1876, br. 7, 3; ſtere je vö zébrao KŠ 1754, 128; Szpráviscse zébralo ono poszlaniksztvo AI 1875, kaz. br. 2; 'Ze szta nyemi edno deklino zébrala AIP 1876, br. 5, 5; szina szo za kralá zébrali AI 1875, kaz. br. 3
zebráni tudi zabráni -a -o
1. zbran: návuk vore zſzvétoga piſzma vküp zebráni TF 1715, 1; Prikázao je Bougi dári, ali zebráne KM 1796, 8
2. izbran, izvoljen: Od orszácskoga szpráviscsa zebrá-no poszlaniksztva tanácsivanye AI 1875, br. 1, 1; sze pregdá od szpráviscsa zabráno nazavüpsztvi AI 1875, kaz. br. 2; ſcsém zdr'zati, Vu zebránoj mojoj czirkvi BKM 1789, 185; Tou ſzo zapouvidi od Bouga zebráne KM 1783, 277; V cêlom országi zebráni poszlavci AI 1875, kaz. br. 1; Pojdmo noter Vu ſzpráviſcse kzebránim ſzvéczom tvojim BKM 1789, 139; Po drügi zebráni hránaj notriprineszéjo szklêco KAJ 1870, 229
zebráni -a -o sam. izvoljeni: dáj, da jaſz med zebráne tvoje zracsúnan bodem KŠ 1754, 229
zebráni tudi zabráni -a -o
1. zbran: návuk vore zſzvétoga piſzma vküp zebráni TF 1715, 1; Prikázao je Bougi dári, ali zebráne KM 1796, 8
2. izbran, izvoljen: Od orszácskoga szpráviscsa zebrá-no poszlaniksztva tanácsivanye AI 1875, br. 1, 1; sze pregdá od szpráviscsa zabráno nazavüpsztvi AI 1875, kaz. br. 2; ſcsém zdr'zati, Vu zebránoj mojoj czirkvi BKM 1789, 185; Tou ſzo zapouvidi od Bouga zebráne KM 1783, 277; V cêlom országi zebráni poszlavci AI 1875, kaz. br. 1; Pojdmo noter Vu ſzpráviſcse kzebránim ſzvéczom tvojim BKM 1789, 139; Po drügi zebráni hránaj notriprineszéjo szklêco KAJ 1870, 229
zebráni -a -o sam. izvoljeni: dáj, da jaſz med zebráne tvoje zracsúnan bodem KŠ 1754, 229
Pleteršnik
zẹ̑h, m. das Gähnen, Mur.; "zeh gre po ljudeh" se govori, kadar v družbi zvečer drug za drugim začne zevati, Kras-Erj. (Torb.); ima zeh = zeha se mu, Rez.-Baud.
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 303
- 304
- 305
- 306
- 307
- 308
- 309
- ...
- 319
- Naslednja »
Število zadetkov: 6380
Dostopnost