Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Vorenc
vsedlati se dov., collocare se, v'meiſtiti ſe, na enu meiſtu ſe poſtaviti, ſe vſedlati
SSKJ²
vsednéven -vna -o prid. (ẹ̑)
celodneven: vsednevna hoja; biti utrujen od vsednevnega dela
Celotno geslo Sinonimni
vsednévni -a -o prid.
GLEJ SINONIM: celodnevni
Prekmurski
vsèdni prisl. vedno: Da ti vszedni verni osztánemo KAJ 1848, 204; vucsitelom szvojim, steroga je vszedni lübo KAJ 1870, 78
SSKJ²
vsédnji -a -e prid. (ẹ̑)
star. vsakdanji: opravljati vsednjo pot domov / vsednja obleka
Celotno geslo Etimološki
vsẹ́dnji – glej vsakdánji
Pleteršnik
vsę́dnji, adj. = vsakdanji, Cig., Jan., Podkrnci-Erj. (Torb.); vsednja obleka, Cig., Jan., nk., Podkrnci-Erj. (Torb.), Notr., Gor.; vsednji dan, der Wochentag, Cig., Jan.; ob vsednjem, an Werktagen, Zv.
Črnovrški
vsednji
Pleteršnik
vsę́dnjost, f. = vsakdanjost, die Alltäglichkeit, Jan.
Bovški
vsedno prisl.
SSKJ²
vsedóber -dôbra -o prid. (ọ́ ó)
zastar. zelo dober, predober: imeti vsedobro mater
Celotno geslo Sinonimni
vsedóber -dôbra -o prid.
GLEJ SINONIM: dober1, krasen
Pleteršnik
vsedóbrọ, n. die krainische Sterndolde (astrantia carniolica), Medv. (Rok.).
SSKJ²
vsèdržáven -vna -o prid. (ȅ-á)
nanašajoč se na vso državo: zagovarjati vsedržavne interese; vsedržavni problemi / organizirati vsedržavno konferenco; prirediti vsedržavno razstavo
Pravopis
vsèdržáven -vna -o (ȅá) Problem je ~
vsèdržávni -a -o (ȅá) ~a konferenca
vsèdržávnost -i ž, pojm. (ȅá)
Celotno geslo Sinonimni
vsèdržávni -a -o prid.
ki je v zvezi z vso državo
SINONIMI:
Prekmurski
vsèèdno prisl. vseeno: nej trbej stimati, ka bi vsze edno bilou Bougi KOJ 1845, 74; moj Pali, meni je vszeedno sterokoli jaboko KAJ 1870, 17
SSKJ²
vsèêno prisl. (ȅ-é)
1. v povedni rabi izraža, da kaj koga ne vznemirja, ne prizadeva: naj spletkari, nam je vseeno; vseeno jim je, če se narod razdeli na dva tabora; meni je vseeno, kako živi; čisto, popolnoma vseeno ji je, kaj bodo rekli drugi / naj ga povabim? Meni je vseeno
// izraža, da se ne daje prednost kateri od možnosti: vseeno mi je, kaj boste posadili: sadno drevje ali ribez; vseeno je, če plačajo v stotakih ali petdesetakih / elipt., pog. dajte mi kaj jesti, vseeno, kruh ali kaj drugega
// izraža, da je kaj nepomembno: za njegov razvoj ni vseeno, kaj bere; prej bi morali to vedeti, zdaj je vseeno / ekspr. zmečkali si boste obleko. Saj je vseeno
2. izraža nasprotje s prej povedanim: bil je dober delavec, a je moral vseeno oditi; iz vljudnosti se je branil, nazadnje pa je vseeno sprejel ponudbo; čeprav niso bili utrujeni, so vseeno prenehali delati / tega ne boste več rabili, če pa vseeno, me pokličite; ni treba priti, zdaj je vse v redu. Vseeno hvala kljub temu, vendarle / v vezniški rabi uspel je, vseeno ni zadovoljen
3. z oslabljenim pomenom izraža pridržek: da ne boste rekli, da sem skop, vam bom vseeno dal tisočak; menil je, da bi bilo vseeno dobro pogledati, kaj delajo živali
4. v členkovni rabi izraža neupoštevanje, zavrnitev prej povedanega: zelo si je prizadeval. Vseeno, ni naredil, pa konec; dosti dela sem imel in nisem utegnil k vam. Vseeno, morali bi si vzeti čas
Pravopis
vsèêno1 dop. prisl. (ȅé) Bil je dober delavec, a je moral ~ oditi; Čeprav so bili utrujeni, so ~ šli naprej; Svetoval ji je, da naj bo ~ previdna
Pravopis
vsèêno2 povdk. (ȅé) Njim je ~, kako živimo |ni mar|; ~ je, če plačaš s čeki ali z gotovino |lahko plačaš|; Dajte mi piti, ~, vodo ali kaj drugega; Za mlade ni ~, kaj berejo
Število zadetkov: 666393