Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Prekmurski
zgodìti se tudi zgoudìti se -í se dov. zgoditi se: tak sze more zgoditi, kak vise naprêdáno AI 1875, kaz. br. 3; ſzrécſa, stera ſze vám zgodi SM 1747, 30; Kakda ſze tou zgodi KŠ 1754, 196; i hüſa déra ſze zgodi KŠ 1771, 29; Ka ſze mi li ſz-Tebom zgodi BRM 1823, 10; Vcsászi sze zgodi priszpodáblanye KOJ 1833, 31; trôst odpré, ka sze tô naszkoroma zgodi AI 1875, kaz. br. 1; Tak se nebojim, ka se kaj zgodi meni BJ 1886, 7; eden piſzk ne prejde zprávde, dokecskoli ſze vſza ne zgodijo KŠ 1771, 14; bode sze kaj zgodilo AI 1875, br. 2, 2; Zgoudila ſze je pa i pernya med nyimi KŠ 1771, 264; Tou ſze jepa czilou záto zgoudilo KŠ 1771, 6; Za Taksonya sze je zgoudilo KOJ 1848, 10; v-králeszkoj palacsi sze zgodilo AI 1875, kaz. br. 1; vſza, ſtera ſzo ſze zgoudila KŠ 1771, 60; Gda bi ſze záto ete gláſz zgoudo KŠ 1771, 344
zgòdjeni tudi zgòjeni -a -o ki se je zgodil: Ali zgodjeno sze je nêmoglo nezgodjeno vcsiniti KAJ 1870, 83; Od po ſzmrti Kriſzt. zgojenoga dugoványa KŠ 1771, 328; potrebno bilô sze szpomenôti za bole razumênya szledi zgodjenoga AI 1875, br. 2, 1; i poglednimo to zgojeno rejcs KŠ 1771, 168; Po ſzmrti zgojena dugoványa KŠ 1771, 249
Svetokriški
zgoditi se -i se dov. zgoditi se: Bug mu je bil odgovuril, de letu ſe nemore sgoditi nedol. ǀ pojte k'moij materi Olimpij, inu kar ona porezhe, tu ſe yma sgodit nedol. ǀ kar bi ſe ym utegnilu na ſemli ſgoditi nedol. ǀ letu se sgodi 3. ed. vſak dan ǀ taku ſe tudi sgodj 3. ed. temu hudobnimu ǀ Ah Kulikainkrat ſe letu sgody 3. ed. ǀ kadar vam ſe kjekaj hudiga ſgodj 3. ed. ǀ Glihi vishi ſe sgodij 3. ed. s'to Nebeſhko ſpisho S. Rus. T. ǀ kakor vſijm Adamavim otrokom ſe ſgodij 3. ed. ǀ Volnu tedai, inu poterpeshliu preneſite vſe kar vam ſe ſgodi 3. ed. ǀ vam ſe shodij 3. ed. Kakor ribam ǀ huala Bogu ſe nezh hudiga nesgodi +3. ed. v'mej nama ǀ bi ta zhudeſh ſe sgodil del. ed. m ǀ en velik spot ſe je bil sgudil del. ed. m v'hiſhi Kraila Davida ǀ v' moj hishi ſe nebò obena shkoda, ali nespodobnoſt sgodila del. ed. ž ǀ ne bo ſe po njeh miſli sgodilu del. ed. s ǀ gdu nevej de ſe je bilu ſgodilu del. ed. s, kar enkrat Pharaonu ſe je ſainalu ǀ ſe boym de bi kejkaj taziga ſe nam ne sgudilu del. ed. s ǀ Kaj ſe je bilu sgudlu del. ed. s unimu imenitnimu Beſedniku ǀ kakor ſe je bilu ſgudilu del. ed. s unimu bogatimu Gospudu ǀ Kadaj ſe bo letu sgudilo del. ed. s ǀ de tudi vam ſe ne bo letu shodilu del. ed. s ǀ tebi teshku ſe bo sgadilu del. ed. s kateri vſe kar ſi ſturil je bilu zhes zhast Boshyo ǀ de bi ſe njemu nesgodilu +3. ed., kakor tem drugem ǀ de bi ſe neſgodilu +del. ed. s pò ſehmal ǀ de bi ſe y nesgudilu +del. ed. m, kakor taistimu, katerj pres ohzetniga guanta je bil prishal ǀ de bi ſe tudi meni hudu neshudilu +del. ed. m ǀ kadar v' tem ajdouskim meſti Tyro, inu Sidon bi ſe takorshne zhuda bile sgodile del. mn. ž/s
Prekmurski
zgodjénje tudi zgodnjénje -a s dogodek, dogajanje: i zgodjênye sze vu zaperne knige gorizamerka AI 1875, br. 2, 3; od vszakojacskoga zgodjênya vecs i vecs zazvediti AIP 1876, br. 1, 1; i zgodjenyé z-velikov pazlivosztjov naszledüje AIP 1876, br. 8, 1; Pol leta je minolo po tom zgodnyenyi AIP 1876, br. 9, 5; zgodnyênya szvêta naznánye dati AIP 1876, br. 10, 1
Svetokriški
zgolj prisl. zgolj, samo: druge ſtuarij ſò sgol truplu, katere nimajo nezh duhouniga, temuzh ſamù shivinsku (II, 207) ǀ kakor de bi sgol tatovi, inu tatize v' hishi bili (IV, 378) ǀ My ſmò pò sgul krivih, inu shkodlivih potih hodili (III, 537) → izoljufan
Vorenc
zgoniti nedov., F10, adagia sunt: Po tozhi ẛgony; circunsonare, okuli ſhuméti, ṡgoniti, zvinklati; cymbaliscare, na takeſhnu reſhetu biti, sgoniti, peiti, ali ygrati; personare, ṡgoniti, zvinkati, en velik glas s'zvinkaniam dati, ſhumlati; pulsare, ṡgoniti, klukati, terkati, lupati; sonare, ṡgoniti, lautati, glaṡ dati, zvinkati; tinnire, ṡgoniti, buzhati; tintinare, ṡgoniti; y in fine verò dictionis corripitur: ut sgony, pulsat; aliàs sgoni, pulsa
Prekmurski
zgotávlati -am nedov. izdelovati, delati: Ali kakda je zgotávla te máli párec KAJ 1870, 103; Tam zgotávlajo gla'zojno KAJ 1870, 13
zgotávlani tudi zgotávleni -a -o narejen, izdelan: potácske szo z-falatov dészk zgotávlani KAJ 1870, 73; de vsze dobro slo po od toga miniszteriuma zgotávlenoj poti AI 1875, br. 2, 1
Vorenc
zgotoviti dov., convectare, po goſtim ſe voṡiti po vodi, ali po ſuhim, perpelovati, inu ṡgotoviti
Prekmurski
zgovárjanje -a s
1. pogovarjanje: Csi ſze zgovárjanye od Bogá preobrné na oſzmejávanye KŠ 1754, 19; Tam bo veszélo zgovárjanye KM 1783, 250; Potom od pri ſztoli zgovarjanya KŠ 1771, 310; vrejmena tak netroſijo, liki vu zgovárjanyi KŠ 1771, 396; Po etom krátkom zgovárjanyi KAJ 1870, 149; Krátka zgovárjanya KM 1790, 22; Zgovárjanya pri Vecsérji SIZ 1807, 32
2. izgovor: je drüga i zgovárjanye AIP 1876, br. 8, 3; Po Stenyej razmimo právo zgovárjanye KOJ 1833, 7; Kelkoféle szo rêcsi na zgovárjanye gledocs AIN 1876, 8; Razlocsávajo sze glasznicke po zgovárjanyi AIN 1876, 6
Vorenc
zgrabiti dov., convasare, v'poſſodo ṡloṡhiti, ṡabiti, v'kúp ṡgrabiti, s'kradenîem po tatinsku v'kúp ṡbèrati
Pleteršnik
zgŕniti 1., -nem, vb. pf. 1) zusammenlegen: ruho z., Dol.; v naglici z., zusammenraffen, Cig.; zusammenbringen, zusammenhäufen, Cig., Jan.; na kup z., Cig.; po skoposti z., zusammengeizen, Cig.; lakomnež vse zgrne, BlKr.; versammeln: z. vojsko na Lahe, Levst. (Zb. sp.); ptiči se zgrnejo (versammeln sich in einer großen Schar), Levst. (Rok.); versammelt ziehen: Zgrne se za njim vladik vseh osem, Levst. (Zb. sp.); z. se, zusammentreten, C.; voda se nad njim zgrne, Vrt.; zgrnili sta se te dve gori vrhu vojske, Jurč.; — 2) = razgrniti: (pren.) z. koga po tleh, jemanden zu Boden strecken, Idrija; — abdecken, Cig.
Prekmurski
zgrüntávanje -a s premišljevanje, razglabljanje: Visgálás; zgrüntávanye, preglejüvanye KOJ 1833, 182; Od zgrüntávanya Rejcsih KOJ 1833, 11; Od zgrüntávanya rêcsih AIN 1876, 69; Keliko Tálov má Düsne Vejſzti zgrüntávanye KMK 1780, 67; vcsi zgrüntávanye rejcsih (szónyomozás) KOJ 1833, 1; Po vnôgi zgrüntávanyaj tô právijo AIP 1876, br. 3, 6
Prekmurski
zgübíček tudi zgibíček -čka m izguba: Zgübicsek KM 1790, 8; Vesz zgübicsek rad pretrpim KAJ 1848, 218; (konj) po zgübicski pa dopüszti glavô KAJ 1870, 88; Za volo telikih zgibicskov po vszem Vogerszkom vrenyé nasztáne KOJ 1848, 108
Prekmurski
zgübìti tudi zgibìti -ím dov.
1. izgubiti, postati revnejši za kako stvar: naj vſze, nikaj ne zgibim 'znyega KŠ 1771, 285; nezgibi nájem ſzvoj KŠ 1771, 34; Glédajte ſze, naj ne zgibimo, ſtera ſzmo delali KŠ 1771, 737; da Törci zgibijo 30 jezér KOJ 1848, 106; da bi vſza ſzvoja na etom ſzvejti zgübo KMK 1780, 71; kaj, ſtere ſzi meni dáo, nej ſzam 'znyih zgübo ni ednoga KŠ 1771, 325; Szmrt .. Ár je ſzvoj 'zálecz zgibila BKM 1789, 94
2. postati revnejši za kako duhovno dobrino: I cſi bi ſze mi pripetilo Jezuſſa zgibiti KM 1783, 83; Ni nyega nigdár ne zgibim BKM 1789, 93; I Nebéſz nezgübim BRM 1823, 9; Vu szmrti pa trôst szvoj Zgübi KAJ 1848, 4; tak po grejhi nyou (vero) zgibimo KŠ 1754, 79; Csi ga pa povr'zete, Zgübite to zmo'znoſzt BRM 1823, 8; szillabe etaksi nomeni vszi zgibijo KOJ 1833, 23; naj ete dobroute ne zgibimo KŠ 1754, 138; da bi tákſe dobroute, ino blásenſztva nezgübo SM 1747, 22; teda je ono zgübo SM 1747, 5; Ejva i Ádam ſzta czilou vſze tou zgübila KŠ 1754, 96; ſzo tvoi leipi keip zgübili SM 1747, 51
zgübìti se -ím se izgubiti se: i vüpanye ti nevolni sze nezgübi na veke TA 1848, 8
zgǘbivši -a -e ko je izgubil: Zápola János zgübivsi dvá zagovornika KOJ 1848, 80
zgǜbleni -a -o izgubljen: Od zgübléne ovczé KŠ 1771, 221; Gda bi on ſzvojega ocsé zgüblene ſzomaricze iſzkao KM 1796, 53; Stere ſzi meni dáo i niſcse je 'znyih nej zgübleni KŠ 1771, 323; i zgüblen je bio, i nájden je KŠ 1771, 223; Ali naj ne bode nad menom zgüblena moka tvojega Sziná KM 1783, 193; szi zapelana i zgüblena ovcsicza KOJ 1845, 49; angyelje ſzo nám nazáj ſzpravili naſe zgübleno zvelicsanye KŠ 1771, 602; Nazáj nám je zgübleno, Szpravo vecſno bláj'zenſztvo BKM 1789, 101; Záto, i kiſzo záſzpali vu Kriſztuſi, zgübleni ſzo KŠ 1771, 522; tak ſzo vſza tákſa dela zgüblena KŠ 1771, 438
Pleteršnik
zibljáti, -ȃm, vb. impf. sanft wiegen, C.; Po polju sapica pihlja, Da zrelo žito se ziblja, Čb.-Valj. (Rad).
Prekmurski
zíd -a m zid: I zid toga meſzta je meo fundamentomov KŠ 1771, 805; Nego, kak trdi zid bráni tve lüſztvo BKM 1789, 4; ſzam püſzcsen doli po zidi KŠ 1771, 549; notri pa nemore za volo mocsnih zidov KOJ 1848, 4
Svetokriški
zidan -a prid. zidan, sezidan: v' kakorshni vishi imà ſidan im. ed. m biti ǀ Tvoje garlu je, kakor Davidau Turn, s'brambani ſijdan im. ed. m ǀ ſizer ta hisha bi ne bila po kunshti ſydana im. ed. ž ǀ Cerku nej ſa tu sydana im. ed. ž de bi kjekaj hodili ſe ſmeiat, pogovariat ǀ hozhe na hribu Garganu h' zhaſti Boshy eno Zirku ſidano tož. ed. ž imeti
Prekmurski
zidína -e ž
1. zidana stavba: voda je ſztála liki zidina KM 1796, 36; ka bi mero zidino nyegovo KŠ 1771, 806; Dokoncsaj Bo'ze 'ze tvoje czérkvi Veliko zidino BKM 1789, 215; kákſe zidine ſzo tou KŠ 1771, 143; steroga szo na zidinaj viditi mogli KOJ 1845, 65
2. zidovje, obzidje: Po vöri je zidina Jerichova ſzpádnola KŠ 1771, 693; da szo zidine od vnougoga zosztrejlanya jáko razrüsene KOJ 1848, 83
Pleteršnik
zigrávati, -am, vb. impf. umherspringen, scherzen (o živalih), V.-Cig.; sich schnell hin und her bewegen: Pod vrhom rib'ce plavajo, Vse žive mi zigravajo, Npes.-Vod. (Pes.); tudi z. se: bliski se zigravajo po nebu, Zv.; — (nam. vzi-).
Prekmurski
zíjati tudi zíati -am nedov.
1. zijati, radovedno gledati: ali po 'senszkom szpoli glédati ino ziati, je grdo KOJ 1845, 23
2. zevati: Nai ſzi Satan i veſz ſzvet troubi, nai zija ſzmert SM 1747, 72; Naj zija ſzmrt BKM 1789, 166
Pleteršnik
zíma, f. 1) der Winter; po zimi, im Winter; huda z., ein strenger Winter; golomraza z., ein Winter ohne Schnee, Cig.; v zimah smo, wir sind im strengen Winter, Lokve (Goriš.)-Erj. (Torb.); — 2) die Kälte, Mur., Cig., Jan., C.; zima me ima, tare, Mur.; — konjem je zima bilo, Prip.-Mik.; — der Fieberfrost; — 3) bela z., das nördliche Labkraut (galium boreale), Z., Medv. (Rok.).
Število zadetkov: 6380