Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Svetokriški
zima -e ž zima: de ſi glih je bila huda sima im. ed. vender roshize ſo zvetele ǀ Laſtauza kadar samerka de ſima im. ed. ſe perblishuje, letj v' te gorke deshele ǀ Mreulinzi po lejti ſi ſpraulaio shpisho sa ſimo tož. ed. ǀ Plinius pishe, od ene shiuali Oriz imenovane, de leta cello simo tož. ed. ſpi ǀ sa ſimo or. ed. pride ſpumlat
Pleteršnik
zȋmka, f. 1) die Winterkuh, Nov.-C.; krava, dasi zimka, ima vsako pot po dve latvici mleka, Jurč.; — 2) eine Winterfrucht, C., Z.; bes. der Winterroggen, Cig.; — der Winterapfel oder die Winterbirne, Z.
Pleteršnik
zjȃhati 3., -ham, -šem, vb. pf. reitend enteilen; z. po ravnici; — (nam. vzj-).
Pleteršnik
zjẹ́zditi 2., -jẹ̑zdim, vb. pf. 1) reitend enteilen, dahinreiten: zjezdijo po vasi, kakor bi jih veter nesel, Pjk. (Črt.); — 2) z. se, gegeneinander reiten: Spet se v drugo zjezdita, Npes.-K.; (tudi brez "se": Bota v prvo zjezdila, Npes.-K.); — (nam. vzj-).
Svetokriški
zjutru prisl. zjutraj: s'jutru sgudaj vſtaneio ǀ mu poshle eno roshizo, katera s'jutru lepu zvete, opoldan bleda prihaia, s'vezher ſe obſuje, inu poshushi ǀ tu rumenu ſonze sjutru na nebeſſyh ſe prikashe ǀ edn bo sdrau, inu veſſel shal ſpati, inu s' jutru ga bodo mertviga neshli ǀ Kateri bode s'jttru prishal vupraſhat ǀ s'jutro pred ſario, o poldan, pruti vezheru, inu o polnozhi Zapis s'jutro je ali hiperkorekten ali vpliv gorenjščine. Prislov zjutru je nastal analogno po razmerju → blizu – → blizi iz zjutri, kot se je izgovarjalo → zjutraj. Da je končni -aj prek -ej že prehajal v -i, sklepamo iz zapisov snotri za → znotraj (Tomšič 1930: 4).
Prekmurski
zküsávati -am nedov. preizkušati: Protolesnye szêjanye, kak edem vért po letaj zküszávo AIP 1876, br. 2, 8
Svetokriški
zlasti prisl. zlasti: n'hozhem shpota ſturiti moy shlahti, inu slaſti mojmu Ozhetu Nebeſhkimu ǀ slasti ſe boijm de bi nesamerkala, de eden h' meni v'vaſs hodi ǀ vſelej ſe je ven ſtol poſtavila de vſy ſo jo mogli lahku vidit, inu ſlasti Moshke pershone ǀ takrat hudizh ſe sazhne ponashat po kuhini, inu pitat, ſlaſti okuli kuharze katera je bila dobru debela ǀ taku tudi vy imate vuzhiti, inu skerbejti sa otroke od Boga vam dane, slastj de bodo v'ſtrahu Boshym shiveli
Svetokriški
zlat -a prid. zlat: naslon slat im. ed. m pomeni to ſveto, zhaſtito boshio dusho Chriſtuſavo ǀ Leta slati im. ed. m dol. pehar pomeni blagu, danarie, lepoto, zhaſtj ǀ vſe skusi tezhe ta slata im. ed. ž voda te gnade Boshje ǀ enu slatu im. ed. s jeize viſſi pod njegovo poſtelo ǀ S. Theresy namejſti slatiga rod. ed. m perstina je bil dal en shelesni shebil ǀ ena nezhiſta shena s'ſvojo loterio, je bila eno lepo s'ſlatiga rod. ed. m shtuka ſuknio sadobila ǀ S. Catharini Senenski namejſti slate rod. ed. ž krone je bil dal eno bodezho ternievo krono ǀ en slat tož. ed. m pehar mu poda de bi ſi shejo vgaſsil ǀ ſkrivaj ſo bilij hlapzy Egijpterskiga Firshta Ioſepha en ſlat tož. ed. m pekar poſtavili ǀ videozh od ſunaj ta slati tož. ed. m dol. pehar ǀ ſo molili ta ſlati tož. ed. m dol. Nabukodonoſariou Pild ǀ on bò s'Nebes eno slato tož. ed. ž keteno ſpuſtil ǀ ta s. Moſh vſame eno ſlato tož. ed. ž sKledo ǀ de bi s'taistiga enu slatu tož. ed. s telle ſturili ǀ ti neſidish vezh v'tvojm slatem mest. ed. m Krajlevim ſtoli ǀ na slatim mest. ed. m ſtolu ſydi ǀ oſmiru jelenu vèni slati mest. ed. ž Kozhij v'Rim ſo pelali Ceſsarja Aureliana ǀ v'Slatem mest. ed. s oblazhili ǀ de ſi lih s' slatem gvantam or. ed. m so gvantani ǀ si slatam or. ed. m peharam teh lushtu vumosij sledno dusho ǀ tudi on je imel opaſane s'enem ſlatem or. ed. m paſam ſvoje Nebeſke perſij ǀ s' slato or. ed. ž krono kronat ǀ s'eno ſlato or. ed. ž shido svesan ǀ ta S. Appat nevidi obene s'slato or. ed. ž krono kronano ǀ s' ſvojm ſrebernem, inu slatem or. ed. s oblazhilam sdaj ſe ſvèti kakor luna ǀ je bil poſtauel dua ſlata tož. dv. m malika ǀ bodo ti kotli v'hishi Boshy raunu, kakor ty slati im. mn. m pehary ta Altar zerali ǀ Spartanary pak ſo shelesne danarie nuzali, na katerih ſo bile ene slate im. mn. ž ziffre ǀ na mejſti koraud, inu slateh rod. mn. keten kazhe savite noſſio ǀ ony Samy ſo ſmeli is slatih rod. mn. peharu pyti ǀ slate tož. mn. m perstene mu na roko poſtavi ǀ v'slate tož. mn. m perſtene, inu katene ǀ Angel odpre ene slate tož. mn. ž Bukve ǀ Krajli v' ſlate tož. mn. ž ſibeli ſo polosheni ǀ ſo ſlate tož. mn. ž/s teleta molili ǀ na mesti praviga shiviga Boga ſo molili te slata tož. mn. s telleta ǀ hozhe dvej slata tož. mn./dv. s telleta ſturiti ǀ v' teh slateh mest. mn. Moshtranzah ǀ v' ſrebernih, inu v' slatih mest. mn. kelihih ǀ v'slateh mest. mn. kozhijah ſe ſo v'Mestu pelali ǀ v'srebernih, inu v'slatih mest. mn. sKledah ga goſti ǀ vslatyh +mest. mn. kozhyah po nyh mestoh ſo yh pelali ǀ samerkaio s' slatimi pushtobi or. mn. lete Beſſede sapiſſane ǀ ſe ſo pofliſſali takorshne s' slatemy or. mn. peruti te huale do Nebeſs polsdignit ǀ s'slatemi or. mn. ketenamij vpresheni ſo pelali ǀ je bil ſturil en velik drevu, inu eno terto s'ſlatimi or. mn. grosdi ǀ Angely bodo s'slatimy or. mn. puſhtobj vashe dellu samerkali ǀ Angel je s'slatimi or. mn. pushtobi piſſal zlati m zlatnik: ena dusha je vezh uredna, kakor en ardezh slati im. ed. ǀ kadar edn v'krade en ardezh slati tož. ed., nej sadoſti sa pokuro molit, inu ſe poſtit, ampak je treba ta dannar naſai povarnet ǀ nej nesramnosti de bi s'eno krono, s'erdezh slati tož. ed. ne sturil ǀ s' lete kozhje erdezhi slati im. mn. ſó kapali ǀ Salamon je bil shpendal shtiritaushent, inu oſſemſtu million ardezhih slatou rod. mn. ǀ bi imela velati taushent ardezhyh ſlatou rod. mn. ǀ en ſtar pshenize je velal 32 erdezhih slatau rod. mn.
Svetokriški
zlato -a s zlato: krajl Mida karkuli s'rokò je doteknil vſe zhiſtu je slatu im. ed. ratalu ǀ ner shlahtnishi je ſlatu im. ed., inu ſrebru ǀ jest hozhem sa vaſs dati tulikain slata rod. ed., kulikajn vagate ǀ De bi jest ſi sadubil vezh slatà rod. ed., inu ſrebra Kakor Themiſtokles ǀ kaj nuza Claudiu Ceciliuſu, de tulikajn millionu ſlata rod. ed. je bil sadubil ǀ vſe slatu tož. ed. bi bile skrile ǀ reſtoplenu gorezhe ſlatu tož. ed. vſta ſo ij lili ǀ ble lubi slatù tož. ed., ſrebrù, inu taiſto ſmerdliuo perſono ǀ bi njemu pokasali tu ſvetlu Nebu, tu rumenu ſonze, te lepe ſvejsde, te piſſane rozhe, tu veliku shtimanu ſlatù tož. ed., ſrebru, perlne, shlahtne kameine ǀ So kakor pile, katere shlatu tož. ed. pilio ǀ vſe spishe ſo ſe v'ſlatu tož. ed. preobernile ǀ dragu ga predajejo, inu kupajejo, v'slatu tož. ed. veshejo ǀ nebodite taku lakaumni po slati mest. ed., katiru vam vezh shkodi kakor nuza ǀ Creſſus hozhe ſvoje almare, inu skrinje s' slatom or. ed. napolnit ǀ naſſ oſkerbj, s' dobrem ſadom, s' ſrebrom, inu s' ſlatom or. ed. ǀ ſa slatam or. ed. nej bilu prezei blatu, ampak ſrebru ǀ s'ſlatam or. ed., inu s'ſrebram ǀ je bil te slate pushtobe s'slatom or. ed. ſturil sapiſſat → izvleči
Vorenc
zlatorumen prid., jberica, ṡhpanski petlinzi, ena trava, po laṡhku, gineſtra, ima lipú diſezhe ṡlatorumenu zveitje
Pleteršnik
zlę́kniti 2., -lę̑knem, vb. pf. 1) strecken: z. trudne ude na travi, LjZv.; zleknjen, gestreckt, Dol.; kače imajo zleknjeno telo, Vrt.; — z. se, sich ausstrecken, sich recken; z. se v zeleno travo, Erj. (Izb. sp.); z. se po mehkih blazinah, Jurč.; z. se po koncu, Jurč.; — z. se = umreti (preprosto), Dol.; — 2) z. koga, jemanden zu Boden strecken: pritlikavec je mogel z. na tla junaka, Vrt.; zrno ga bode zleknilo na zemljo, SlN.; z. in na tla položiti koga, Zv.; — (nam. vzl-).
Pleteršnik
zlę̑knjenəc, -nca, m. mladenič, ki se po koncu drži, Dol.; — (nam. vzl-).
Pleteršnik
zlę̑n, m. neka bolezen pri prascih: bolna žival neče jesti, vedno leži ter često se zdrzne in strese po vsem životu, Bolc-Erj. (Torb.); — prim. zleniti se.
Svetokriški
zlo1 zlega s zlo: od vſiga slega rod. ed., inu hudiga naſs reshil ǀ od vſiga hudiga, inu slega rod. ed. yh bosh reshil, inu obarval po zlu po zlu: kadar leta kupzhja bi meni poslu shla ǀ de bi blagu poslu neshlu → zdeti, → vzeti
Svetokriški
zlodej -a m hudič, zlodej: hudizh me vſemi, sludi im. ed. me resneſi ǀ De bi ſludi im. ed. vſel vinu, inu vuoli ǀ na mejſti sludia rod. ed., hudizha, treska, hozheio po ſehmal leto S. Beſſedo v' vſtyh imejti ǀ ſtukrat tvojga blishniga ſakolnesh, sludiu daj. ed. sdash, ſmert voſzhish ǀ Vſemi, inu pij, de bi sludia tož. ed. popijl ǀ nihdar drugiga vſtih nej ſi imèl, ampak ſludia tož. ed., inu hudizha ǀ s'hudizham, inu s'ſludiam or. ed. sdajejo ſvojga blishniga ǀ vſy sludy im. mn. is pekla ſo ſè resuisdali ǀ So kakor ene paklenske jezhe, polne sludjou rod. mn., inu hudizhuu
Pleteršnik
zlòg, -lǫ́ga, m. 1) die Contribution, die Beisteuer, C.; die Concurrenz, Levst. (Pril.); z. k davkom, die Steuerumlage, Levst. (Nauk); — 2) die Structur (min.), Cig. (T.), Erj. (Min.); — 3) der Stil (po češ., rus.), Cig.; stavbinski z., der Baustil, LjZv.; die Diction, Cig. (T.); (prim. slog); — 4) der Einklang, Cig.; — 5) die Fuge, Cig.; (prim. stik); — 6) die Silbe, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); (stsl., rus.); — 7) = širok ogon, ein breites Ackerbeet, C.; (prim. slog); — 8) etwas Zusammengelegtes: z. drv, ein Holzstoß, z. snopja (= zloženo snopje), C.; — der Schrift- o. Tonsatz, h. t.-Cig. (T.).
Pleteršnik
zlomȋsəlje, n. der Übelsinn, Cig. (T.); — po stsl.
Vorenc
zmakneoč del., rapiens, ṡmakneozhi, kateri popade, inu po ſyli prozh pela
Vorenc
zmaknjen del., raptus, -a, -um, ṡmaknîen, po ſyli odneſſen, ali odpelán, ṡamaknên
Vorenc
zmalati dov., F4, depingere, ṡmalati; diagraphice, -ces, kúnsht doli ſriſsati, ali smalati; effingere, po enim drugim ſturiti, ṡmalati; expingere, domalati, dobru ṡmalati
Število zadetkov: 6380