Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Svetokriški
zmalati -am dov. naslikati: je bila puſtila smalat nedol. en pushilz is gartrosh ǀ je bil ſturil ſmalat nedol. enu ſerze pò podobi tiga diamanta ǀ ta Maler ſe reſerdi, peld damu nese, na glavo eno norssko kappo mu smala 3. ed. ǀ della teh ſerznih Vojszhakou ſmalaio 3. mn. sraven nyh pilda ǀ Apelles Firsht teh Malariu je bil en Fironk smalal del. ed. m ǀ v'tem kir vſhe polovizo pilda je bil ſmalal del. ed. m ǀ Na grob Ioſva Iſraelskiga Capitana ſò bilij ſmalali del. mn. m ſonze → malati
Pleteršnik
zmanjkováti, -ȗjem, vb. impf. ad zmanjkati; ermangeln, ausgehen; po leti nam vode zmanjkuje.
Pleteršnik
zmẹ̑nək, -nka, m. die Unterredung, C., Št.; — die Verabredung, Jan., Zora, DZ., C.; po prejšnjem zmenku, Jurč.; z. ni veljaven, Levst. (Nauk); v zmenku biti s kom, mit jemandem eine Verabredung haben, Jurč.
Pleteršnik
zmẹnȋtəv, -tve, f. die Verabredung: po zmenitvi delati, Cig.
Svetokriški
zmešati -am dov. pomešati, zmešati: koku imajo ſmejshat nedol. sheliszha, bajnperlne, pignole, mandelne, Zukar ǀ gre spet vinu Kupovati, meneozh taistu mozhnu s'vodo smejshati nedol. ǀ mu moshgane ſmejsha 3. ed. ǀ Muſica ſe nepretarga, inu ne ſmejsha 3. ed. ǀ nasha dobra della kadar ſe ſmeisheio 3. mn. s' morjam britke martre Chriſtuſa JESUſA ǀ valovi, inu vejtrovi tajſtu smejshajo 3. mn. ǀ gdu je poſtavil, inu smeshal del. ed. m te hudobne, s' dobrimy ǀ nijh jesik je bil Bug smeſhal del. ed. m de eden tega drusiga nej sastopel ǀ velika shaloſt je meni pamet ſmeishala del. ed. ž ǀ Prevelika preusetnoſt je bila timu Krajlu pamet smeishala del. ed. ž ǀ gredò na gmaino ijskati sheliszhe, de bi s'moko smejshali del. mn. m, skuhali, inu nyh lakoto potoliashili zmešati se pomešati se: ſe je bil potſtopil bres ohzetniga oblazhila ſe smejshat nedol. s' taiſtimi, kateri ſo ohzetnu oblazhilu imeli ǀ ſvejſde … de vſe skusi po Nebeſih tekajo, inu vener nihdar ſe neſmeishaio +3. mn.
Prekmurski
zméšati se -am se dov. zmešati se, pomešati se: krv tak odvrnôti, ka sze naj ne zmêsa z-maternom mlekom AI 1875, kaz. br. 7; zvêzde. Naj ſze vküp nevdárijo, Niti nezmêsajo BRM 1823, 107; pren. Po táksem sze Crnagora 'ze v-boj zmêsala AIP 1876, br. 5, 3
zméšani -a -o zmešan, zamotan: Vsze tomi zmêsanomi racsuni konec bode AI 1875, br. 1, 3
Svetokriški
zmešen -a prid. pomešan, zmešan: zhe tezhe po semli katera je smeſhèna im. ed. ž s'slato, ali shelesno rudo, ta voda te lastnusti tiga slata, ali shelesa naſe potegne (I/1, 190) Mogoče bi bilo sicer izhajati iz → zmešan in domnevati prehod nenaglašenega a > e za palatalom, vendar v prid nastavku zmešen, kar je deležnik od zmesíti, govori naglasna oznaka.
Pleteršnik
zmȋj, m. der Lindwurm, Mur., Cig., Jan., C.; Po jezeru plava huda zver, Pa je z imenom hudi zmij, Npes.-K.; — (die Viper, Valj. [Rad]).
Vorenc
zmikati nedov., F2, milvus, -vi, vel milvius, Lvyn, pivlik, kateri piṡzheta ṡmika; rapere, glabiti, ṡmikati, reṡmakniti, popaſti, poglabiti, po ſyli vṡèti, inu odneſti, ali odpelati
Vorenc
zmiren prid., F2, holocaustum, et holocaustomata, ṡmyrni ṡhgani offer, po polim offri; pacificus, -a, -um, ẛmyrni, tyh, myrán, gnadliu, miloſtiu
Prekmurski
zmirìti -ím tudi zmériti -im dov. pomiriti, spraviti: Ini svajüvajôče zmérijo BJ 1886, 44; Po tvem ſzini vſze náſz zméri BKM 1789, 34; na ſzmrt dáo, po koj je náſz z-Bougom zméro KŠ 1754, 108; Da ga ti zmiris vu dnévi hüdi TA 1848, 77; po tvem ſzini vſze náſz zmiri SM 1747, 86; zméri nász z-Ocsom KM 1783, 26; Ino svajüvajôče zmérijo BJ 1886, 44; I zméro bi obá KŠ 1771, 577; ſzi mené z-Bogom zmiro SM 1747, 52; Zpekla ſzi náſz Zocſom Tvojim zmiro BKM 1789, 4; on je náſz potom zBogom zmiro SM 1747, 16; Tak nász je vſze z-Bougom zméro KŠ 1754, 251; da ga je nej li ſzamo 'znyim zméro KŠ 1771, 664; Sztebom náſz je zmiro BKM 1789, 135; lidí je zBougom zméro BKM 1789, 103
zmirìti se -ím se tudi zmériti se -im se
1. pomiriti se, spraviti se: Jôžeki odpüsto ino se žnjim zméro AIP 1876, br. 2, 3; Naſſa pa: 1.) hitro ſze 'znyimi zmiriti KŠ 1754, 170; Daj ſze mi tak zmiriti BRM 1823, 401; gda ſze znaſſim bli'znyim zmirimo KŠ 1754, 198; zméri ſze prvle zbratom tvojim KŠ 1771, 15; I po nyem ſze vſza zmirijo KŠ 1771, 604; ali ſze pa naj zmo'zom zmiri KŠ 1771, 502; Poglaváre naj bi sze zmirili KOJ 1845, 54; da ſze je Boug zméro zvami KM 1783, 233; Da ſze je Boug zmiro zvami BKM 1789, 33; Jôžeki odpüsto ino se žnjim zméro BJ 1886, 6; Csi ſzmo ſze z-Bogom zmérili KŠ 1771, 457
2. pomiriti se, poleči se: Veter, oblák sze zmirita KAJ 1870, 151
zmérjeni -a -o pomirjen, spravljen: ali za volo z-Bogom zmérjenoga KŠ 1754, 81; ſzmo ſze z-Bogom zmérili od koga bole zmérjeni ſze obrd'zimo KŠ 1771, 457; Hercegovinanci szo escse nê zmérjeni AIP 1876, br. 2, 3
Prekmurski
zmirjéinje -a tudi zmerjenjé -á pomirjenje, sprava: Ka eſzi ſzlisi? Miloſztsa, zmérjenyé KŠ 1754, 41; Ár csi je zavr'zenyé nyihovo zmérjenyé ſzvejta KŠ 1771, 473; Od zmérjenyá KŠ 1771, 58; vu Kriſztuſi, po kom ſzmo zdaj zmérjenyé vzéli KŠ 1771, 457; ino je med nami gori poſztavo to reics, toga zmirjeinya SM 1747, 16
Pleteršnik
zmȋsəł, -sla, m. der Sinn, die Bedeutung (eines Wortes, Satzes), Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; zmislu primeren, sinngemäß, Cig. (T.); z. podkladati, eine Bedeutung unterlegen, Cig. (T.); — (po drug. slov. jezikih); — prim. smisel.
Pleteršnik
zmȋsəłn, adj. 1) anschlägig, erfinderisch: "človek, ki se hitro čemu domisli, tak je zmiseln", Podkrnci-Erj. (Torb.); — prim. domiseln; — 2) verständig: z. mož, Vrt.; modro in smiselno pridigati, LjZv.; — 3) zmiselna uporaba, = uporaba po zmislu, sinngemäße Anwendung, DZkr.
Prekmurski
zmišléjnje tudi zmišlénje -a s
1. izmislek, iznajdba: Ali, liki je tou li cslovecsa náprava i zmislejnye KŠ 1754, 443; Tô je krivo zmislênye BRM 1823, 60; I vsze cslovecse zmislênye Je zaman scsé prebroditi KAJ 1848, 205; Krivoga zmislênya nevervanye BRM 1823, 333; i cslovecse zmislejnye zametávas KŠ 1754, 9b; nego po kejpi, ſzvéczi, naſſem zmislejnyi KŠ 1754, 12; ka je bo'zánſztvo priglihno k zmeſtrijov vö zrejzanomi kamni i zmislejnyi cslovecsemi KŠ 1771, 395; ki bi tvojo ſz. rejcs od náſz kraj jemáli hüdi lüdi zmislejnyem KŠ 1771, 833
2. mišljenje: modrouſzt preveliko, Stero ne obláda zmislejnye ſzveczko BKM 1789, 119
Prekmurski
zmívanje -a s umivanje: je nyé pouzvao na noug zmivanye KM 1796, 16; On je poglavnika po ſzédmom zmivanyi z-gobe ocſiſzto KM 1796, 77; Vodô potrebüjemo pri zmivanyi BJ 1886, 32
Pleteršnik
zmlẹ̑tək, -tka, m. das Vermahlene: vprašujejo po svojem zmletku (v mlinu), Kod. (Mar.).
Prekmurski
zmòči tudi zmòčti zmòrem dov.
1. pomagati: Szám ſzi pa nemre zmocsi BKM 1789, 227; Prôti ſzmrti ſzi je Nej mogla 'ze zmocsi BRM 1823, 438; mi ſzmo k-zráſzti nikaj nej mogli zmocsti KM 1790, 48; Li ti mores zmocsti Mené vu krhkôcsi KAJ 1848, 159; Jasz szem ednoga junáka zbudo, steri zmocsti má TA 1848, 7; mogôcse ti je zmocsti, csi li scsés KAJ 1870, 50; Ár lüdsztvi nevolnomi ti zmores TA 1848, 13; Boug me zmore SM 1747, 72; Boug, Da te zmore ſzté nevoule BKM 1789, 194; zmori náſz z-nevôle BRM 1823, 320; ka ga je vu potrejbcsini bodoucsega zmogao KM 1790, 48; Goszpod i zmogao mi je TA 1848, 21
2. imeti: Što niti pokrivátjega opeka nezmore BJ 1886, 7; Dájte nám ka zmorete KOJ 1845, 143; pokedob pispek nebi zmogli szlovenszkih mésnikov KOJ 1914, 145
3. premagati: Drügi pojbár právi nyemi, ka ga on hitro zmore KM 1790, 18
zmòčti se zmòrem se opomoči si: Li hitro ſze i po tom zmore z-ſzvojega betega KM 1790, 42
Svetokriški
zmočiti -im dov. zmočiti: Nej mogozhe … v' vodi leshat, inu ſe nesmozhit +nedol. ǀ kumai je bil letu ſrekal, kar en valvu perleti, inu vſiga ſmozhi 3. ed. ǀ prezej ſe resheri po celi desheli, refrisha, inu smozhj 3. ed. celo deshelo ǀ de deſs vaſs nebo ſmozhil del. ed. m ǀ vſo poſtelo je smozhel del. ed. m ǀ roſa je bila padla, inu ſmozhila del. ed. ž ſemlo ǀ Vſe ludij rosa tiga madesha je bila smozhila del. ed. ž s' unej te lepe Marie Divize ǀ ony nej ſo bili nikar shulinu ſmozhili del. mn. m ǀ cilu zheulu ſi nej ſo smozhili del. mn. m → nit
Svetokriški
zmoliti -im dov. zmoliti: kulikain oblubi ſturj A S: Poloniæ, vſak dan tej Svetnizi en ozhenaſh, inu zhaszhena ſi Maria ſmolit nedol. ǀ vezhkrat eniga ozha Nasha nemorimo smolit nedol., de bi druge misli nam noter nepadle ǀ tedne, meſize, inu leita pretekò, de nesmolish +2. ed. en Sveti Roshenkranz ǀ Kumai smoli 3. ed., polè Rabecca ta lepa, inu zhedna dekelza h' shterni pride ǀ de ſi lih po nyh grobah, sharhah hodio, eniga Ozha Nasha neſmolio +3. mn. ǀ je vſſelei en Ozha Nash, inu zheszheno Mario ſmolil del. ed. m ǀ Aku ti en ſam Ozha Nash bosh smolil del. ed. m ǀ kadarkuli eno zheszhena ſi MARIO je ſmolila del. ed. ž ǀ s' mladiga ſi vezhkrat prekolnila, kakor ozhenashu smolila del. ed. ž
Število zadetkov: 6380