zmótenje tudi zmóutenje -a s
1. zmedenje, zmešanje: eto zroküje zmotênye pámeti AIP 1876, br. 5, 6
2. skaljenje: Záto, ki je prvle notri ſou po zmoutenyi z-vodé KŠ 1771, 278
Zadetki iskanja
Prekmurski
Prekmurski
zmóutiti tudi zmótiti -im dov.
1. zmotiti: Zavarositni; zmoutiti, zgrou'sati KOJ 1833, 184; je Sz. Stevana namejno zmoutiti Konrad Czaszar KOJ 1848, 14
2. skaliti, narediti motno: i zmouto je nyé vodou KŠ 1771, 278
3. mesti maslo: Szmetano vu motünici jo na zmôcsaj zmôtijo KAJ 1870, 77
zmótiti se -im se zmesti se, ne potekati normalno: ár bi sze po táksem rázum rêcsi zmôto AIN 1876, 73; ka bi sze mir od nyagovoga kraja z-môto AIP 1876, br. 5, 3
zmóučeni -a -o zmeden, zmešan: zmoucseni z-ptühinszkimi jezikmi KOJ 1833, IX
1. zmotiti: Zavarositni; zmoutiti, zgrou'sati KOJ 1833, 184; je Sz. Stevana namejno zmoutiti Konrad Czaszar KOJ 1848, 14
2. skaliti, narediti motno: i zmouto je nyé vodou KŠ 1771, 278
3. mesti maslo: Szmetano vu motünici jo na zmôcsaj zmôtijo KAJ 1870, 77
zmótiti se -im se zmesti se, ne potekati normalno: ár bi sze po táksem rázum rêcsi zmôto AIN 1876, 73; ka bi sze mir od nyagovoga kraja z-môto AIP 1876, br. 5, 3
zmóučeni -a -o zmeden, zmešan: zmoucseni z-ptühinszkimi jezikmi KOJ 1833, IX
Pleteršnik
zmǫ́žən, -žna, adj. imstande, vermögend, fähig, Mur., Cig., Jan., ogr.-C., nk.; z. braniti, wehrfähig, z. za vladarstvo, regierungsfähig, Cig.; z. česa, einer Sache fähig, nk.; (po nem.); — wirkungsfähig, tüchtig, Cig., nk.; — (nam. vzm-).
Pleteršnik
zmŕščiti, -im, vb. pf. runzelig machen, Cig.; (po rus.); zmršči se bolnemu živinčetu dlaka, (das Haar wird rauh), V.-Cig.
Svetokriški
zmrzel -zla prid. 1. mrzel, hladen: tvoje oblizhe je bledù, tvoje ozhy ſaperte, cellu tvoje truplu terdu, inu ſmershlu im. ed. s ǀ byshimo od tiga smersliga rod. ed. m greha v' to garko deshelo lubesni ǀ kadar vidish eniga naſiga od mrasa smersliga tož. ed. m ži., inu ga nepokrijesh ǀ bodò terdi kakor led, inu diamant, inu ſmersli im. mn. m kakor ſnejh ǀ celli teden bodo po hribah, inu gosdah hodili sajze, inu jelene lovili, inu s'merslimi or. mn. shpishamij sa dobru vſeli 2. hladen, negoreč, malodušen: grè s' Zerkue ble smersla im. ed. ž, kakor je bila poprei ǀ resgreje kar je smersliga rod. ed. s, inu szhisti kar je umadesheniga ǀ Oh nehualeshni karsheniki! Oh terdiga, ſmersliga rod. ed. s ſerza ǀ de bi skuſi gorkuto boshie beſſede ſigrela ſvoje ſmerslu tož. ed. s ſerze ǀ Smersla im. dv. m gvishnu ſta bila una dua Jogra, katera ſta shla is Jerusalema v' ta terh Emaus ǀ vſi ſmersli im. mn. m oſtanemo ǀ de bi ſi lih vashe ſerza sdaj ſmersle im. mn. ž/s bile ǀ s'smerslih rod. mn. ſtury gorezhe od ognia lubesni Boshje ǀ S. ogniom ſvoje Seraphinske lubesni je vshgal te smersle tož. mn. ž/s ſarze teh ludy ǀ nyh smersla tož. mn. s ſerza s'ogniam svoje S. lubesni vſhge ǀ njeh temna, inu ſmersla tož. mn. s ſerza je bila reſuetila
Svetokriški
zmrzniti -nem dov. zmrzniti: kry v' meni smersne 3. ed. (II, 29) ǀ polnagi po simi hodimo, inu vezhkrat smerſnemo 1. mn. (I/1, 43) ǀ zhe bodo ſmerslni del. mn. m, njega nebo nezh bolelu (III, 533)
Prekmurski
znaméjnje tudi znaménje -a s
1. znamenje: Jegy; znaménye, zaruk, lisa KOJ 1833, 161; kaje nei nikákſe znamenye Telá nyegovoga TF 1715, 40; ka je eti liki znamejnye Kriſztusevoga tejla KŠ 1754, 204; I tou je vám znamejnye KŠ 1771, 168; znamenye miloſzti BKM 1789, 89; Premislávanya znaménye csasz dá AIN 1876, 9; zemelſzko znamejnye zovéta KŠ 1754, 8b; 'Zidovje znamejnye ſcséjo KŠ 1771, 37; Ka vadlüje krſztsenik po znaményi Sz. Kri'za KMK 1780, 9; ki ſzo preminoli v znamenyi práve Vöre KM 1783, 124; Znamejnya pa te vörvajoucse bodo eta KŠ 1771, 156; Ino znamejnya vnogo bodo BKM 1789, 19; Stera ſzo Czérkvi znaménya KMK 1780, 20; i csinili bodo znamejnya KŠ 1754, 12a; i dávali bodo znamejnya KŠ 1771, 81; lübéznoszti Znaménya szkázati KOJ 1833; 'zivoucſi vu vnougi znamejnyaj vidoucſi KŠ 1754, 112; pri tê znaményaj AIN 1876, 8
2. znak: Znaménje tomi betegi je AI 1878, 8; Vučitel dá znaménje BJ 1886, 3; piszki szo znaménya glásza KAJ 1870, 7; i ova znaménya szo nê za pocsinka volo AIN 1876, 9
1. znamenje: Jegy; znaménye, zaruk, lisa KOJ 1833, 161; kaje nei nikákſe znamenye Telá nyegovoga TF 1715, 40; ka je eti liki znamejnye Kriſztusevoga tejla KŠ 1754, 204; I tou je vám znamejnye KŠ 1771, 168; znamenye miloſzti BKM 1789, 89; Premislávanya znaménye csasz dá AIN 1876, 9; zemelſzko znamejnye zovéta KŠ 1754, 8b; 'Zidovje znamejnye ſcséjo KŠ 1771, 37; Ka vadlüje krſztsenik po znaményi Sz. Kri'za KMK 1780, 9; ki ſzo preminoli v znamenyi práve Vöre KM 1783, 124; Znamejnya pa te vörvajoucse bodo eta KŠ 1771, 156; Ino znamejnya vnogo bodo BKM 1789, 19; Stera ſzo Czérkvi znaménya KMK 1780, 20; i csinili bodo znamejnya KŠ 1754, 12a; i dávali bodo znamejnya KŠ 1771, 81; lübéznoszti Znaménya szkázati KOJ 1833; 'zivoucſi vu vnougi znamejnyaj vidoucſi KŠ 1754, 112; pri tê znaményaj AIN 1876, 8
2. znak: Znaménje tomi betegi je AI 1878, 8; Vučitel dá znaménje BJ 1886, 3; piszki szo znaménya glásza KAJ 1870, 7; i ova znaménya szo nê za pocsinka volo AIN 1876, 9
Prekmurski
znamenìten -tna -o prid. znamenit, pomemben: po ſteri ſze grejh povéksa znemenitnim tálom KMK 1780, 68; nisteri poszlavci szo tüdi gucsali, ali nê ti znamenitni AI 1875, br. 2, 1
znamenìtni -a -o sam. pomembni: Nikaj znamenitno sze nê zgôdilo AIP 1876, br. 6, 3
znamenìtni -a -o sam. pomembni: Nikaj znamenitno sze nê zgôdilo AIP 1876, br. 6, 3
Svetokriški
znan -a prid. poznan: taiste pregrehe vam dobru snane rod. ed. ž ſe nej ſte prau ſpovedali (I/2, 66) ǀ uprasha po teh drugyh ſnanyh rod. mn. minihu, Vratar pravi, de obniga nemerkà (II, 88) znan se storiti dov. spoznati se: leta ſe je bil ſnan ſturil del. ed. m s'eno deklo, inu taku dolgu ſta vaſſovala, de ona je bila shroka ratala (V, 85)
Vorenc
znanje2 s, F8, daemon, en Dúh tega ẛnanîa; disciplinabilis scientia, enu ẛapopadenu ẛnanîe; gnaritas, veidenîe, ṡnanîe; imperitia, nevmétalnoſt, pomankanîe na ṡnanîu, neṡvuzhenîe; navicularia, -ae, tá kunṡht, ali ṡnanîe ſe po vodah voṡiti, ali pelati; notio, -onis, notitia, -ae, notities, -ei, ṡnanîe; pecuaria, -ae, ṡnanîe ṡhivino lipu rediti; scientia, -ae, ṡnanîe, veidenîe
Svetokriški
znanje s znanstvo: ushe dolgu zhaſsa ima snanje tož. ed., priasnost s'eno moshko pershono (I/2, 135) ǀ ſame yſzheio perloshnoſt s'drugimi moshmij snanje tož. ed. dellat (II, 166) ǀ Sampſon je bil sazhel prevezh po goſtem v' tu Aidousku meſtu Gaza hodit, ſnaine tož. ed. dellat, s' Dalilo vaſſovati (V, 130)
Prekmurski
znàti znám nedov.
1. znati, vedeti: Jelie potreibno katechismusa vſze tále znati TF 1715, 48; Jasz govor doli znam szpiszati KAJ 1870, 5; Csi je ſteti neznas KŠ 1771, A8a; Csi je ſteti neznas KŠ 1771, A8a; pa dönok neznas vogrszkoga jezika KOJ 1833, XIX; Birke tak 'ze zná precsteti KAJ 1870, 9; da vszi známo po vogrszkom gúcsati KOJ 1833, X; niti steti neznájo KOJ 1845, 110; Opice jáko znájo plezati AI 1878, 6; da bom kêm hitrê csteti znao KAJ 1870, 6; ali že je molitve znála BJ 1886, 4; Geto ſzo nej znali ſzebé razveſzeliti BKM 1789, 5
2. z nedoločnikom izraža možnost uresničitve dejanja: Ár mála moucs malo zná opraviti KOJ 1833, XIV; zná temno pôt be'zája szkoncsati KAJ 1848, III; Po novom leti, zná bidti ecse prvle AI 1875, kaz. br. 8; Vremena-recs zná znamenüvati AIN 1876, 45; (lisica) zná se okrásti v kurečnjek AI 1878, 9; Neznamo mi tebi nikaj plácsati BKM 1789, 36; Csi znáte dobre dári dávati KŠ 1771, 22; ſzi lampe nej znao odprejti BKM 1789, 5b; Ki szo znali tü osztáti KOJ (1914), 97
3. vedeti: trbej je znati, grejhov odpuscanye KŠ 1754, 207; Vſzákomi ſze zapovidáva znati KMK 1780, 6; Ka sze dosztája znati KOJ 1833, 104; Kak sze zovém, znati scéjo KAJ 1870, 5; cslovek nemore znati, ka sze pripeti AI 1875, kaz. br. 7; Vsaka stvár nas napeláva več znati AI 1878, 3; dobro znám, kaje nei znamenye Tela TF 1715, 40; Dokecs bom ſiv, Neznam dobro SM 1747, 72; ti ſzám Me obarjes, jaſz tou znám KŠ 1754, 246; I gde Neznam BKM 1789, 403; Znam, ka je pogübelnoſzt BRM 1823, 9; Znam jasz, v-kom verjem KAJ 1848, 4; to jaz dobro znam AI 1875, kaz. br. 71; Znam, ka se naš vučitel veseli BJ 1886, 6; Odkud ti tou znás TF 1715, 37; Odkud pa znás KŠ 1754, 181; Neznas, ſtero vöro v-skrinyo te denejo SŠ 1796, 40; Vêmda znás Ka od bundasa vecs neves KAJ 1870, 10; csi glih znás, ka jasz szam dobro namêno vcsiniti AI 1875, kaz. br. 7; Bogá nai csini, kak zná SM 1747, 72; On Zná dobro KŠ 1754, 263; Ár zná Ocsa vas KŠ 1771, 18; Ár cslovik toga nezna BKM 1789, 19; Ki doſzta gucsi, ali doſzta zná KM 1790, 16; Niscse toga nezna gde nyemi je mrejti SŠ 1796, 12; ki ſzo, neznamo od koga, doubili Biblio KŠ 1771, A5a; Neznamo gda merjémo SŠ 1796, 91; Mi nikaj z nyou neznamo SIZ 1807, 18; ali neznajo, ſto je bode v'zivao KŠ 1754, 241; ár neznajo, cſinijo KM 1783, 77; naj nezna lejva tvoja KŠ 1771, 18; naj znás pravicsno povedati KM 1783, 147; Naj pa znáte, kaj obláſzt má KŠ 1771, 28; i bodeta znala, kai je dobro SM 1747, 6; i nebodte znali KŠ 1771, 43; Zagvüsno záto znaj vſza hi'za Izraelſzka KŠ 1771, 347; Znájte, ka ſzte nej ſzpreidocſen odküpleni KŠ 1754, 119; Znájte, ka je on právi Boug BKM 1789, 7b; Da bi biu pak dobro znao TF 1715, 8; dabi vi ználi, kai vi ſitek vekivecsni mate SM 1747, 22; Da bi pa znali, ka je tou KŠ 1771, 38; Goſzpodne, znao ſzam te, ka ſzi trden cslovik KŠ 1771, 85; Ár je nej znao, ka bi gúcsao KŠ 1771, 129; da je 'se nej znála csidna je KOJ 1848, 3; I dönok obarvati néznao Nyega KAJ 1848, 4; i znao csida püksa pôcsila AI 1875, kaz. br. 7; Nej so znali, kama bi legli BJ 1886, 9
4. poznati: ti znás moje ſohkoſzti SM 1747, 69; naj znám ſzvedouſztva tvoja KŠ 1754, 157; Bosje Zapoveidi more dobro znati SM 1747, 89; je potrejbno iſztino Bo'zo znati KŠ 1771, A4b; znás, i vidis vsza moja csinejnya KM 1783, 3; naj vsaki tvojo példo vidi ino zná BJ 1886, 8; Csi pa znamenite grejhe známo KŠ 1754, 199; Ar stere je od vekivekoma znál SM 1747, 30; da ſzo ga vſzi lidjé nej znali KŠ 1771, A4b; neznam váſz KŠ 1771, 84; ſteroga vi neznate KM 1796, 95; one, ki Bogá neznajo SM 1747, 15; poganye, ki neznajo Bogá KŠ 1771, 619; ki imé tvoje znájo TA 1848, 7; Po'zelejnya ne bi znao KŠ 1754, 65
5. oznaniti: Gábriel Márii znati dao BRM 1823, 10
znàti se znám se
1. znati se: Pokedób sze zná vogrszki Jezik hváliti KOJ 1833, IIII; Tu sze zlehkôtiti zná Bremen KAJ 1848, 6; ka sze zná pripetiti AI 1875, kaz. br. 7; szo sze znali zjedinati KOJ 1833, IX
2. vedeti se: sze prav nezná KOJ (1914), 99; da sze nebi znalo, gde je pokopan KOJ 1848, 5
3. poznati se: Tiſzti vucsenik ſze je pa znao zviſesnyim popom KŠ 1771, 325
znajóuči tudi znajóči -a -e vedoč, poznavajoč: Znajoucsi pa Jezus miſzli nyihove KŠ 1771, 39; ete pa znajoucs i vidoucs od ti nepokorni KŠ 1754, 73; grejhe, ſtere ſzam znajoucs ali neznajoucs vcsino KM 1783, 67; Znajôcs, kâ mi tu dobro bô KAJ 1870, 5; Znajoucſi, ka vardejvanye vaſſe vöre mirovnoſzt ſzprávla KŠ 1754, 84; I tou csinte, znajoucsi vrejmen KŠ 1771, 478; bilou vogrszki znajoucsih Szlovenov KOJ 1833, XVI; ár znajoucsim právdo gucſim KŠ 1771, 461; vſzakojacske jezike znajoucse mo'záke
znàvši -a -e ker je vedel, poznal: On pa znavſi nyihovo ſzkazlivoſzt KŠ 1771, 140
1. znati, vedeti: Jelie potreibno katechismusa vſze tále znati TF 1715, 48; Jasz govor doli znam szpiszati KAJ 1870, 5; Csi je ſteti neznas KŠ 1771, A8a; Csi je ſteti neznas KŠ 1771, A8a; pa dönok neznas vogrszkoga jezika KOJ 1833, XIX; Birke tak 'ze zná precsteti KAJ 1870, 9; da vszi známo po vogrszkom gúcsati KOJ 1833, X; niti steti neznájo KOJ 1845, 110; Opice jáko znájo plezati AI 1878, 6; da bom kêm hitrê csteti znao KAJ 1870, 6; ali že je molitve znála BJ 1886, 4; Geto ſzo nej znali ſzebé razveſzeliti BKM 1789, 5
2. z nedoločnikom izraža možnost uresničitve dejanja: Ár mála moucs malo zná opraviti KOJ 1833, XIV; zná temno pôt be'zája szkoncsati KAJ 1848, III; Po novom leti, zná bidti ecse prvle AI 1875, kaz. br. 8; Vremena-recs zná znamenüvati AIN 1876, 45; (lisica) zná se okrásti v kurečnjek AI 1878, 9; Neznamo mi tebi nikaj plácsati BKM 1789, 36; Csi znáte dobre dári dávati KŠ 1771, 22; ſzi lampe nej znao odprejti BKM 1789, 5b; Ki szo znali tü osztáti KOJ (1914), 97
3. vedeti: trbej je znati, grejhov odpuscanye KŠ 1754, 207; Vſzákomi ſze zapovidáva znati KMK 1780, 6; Ka sze dosztája znati KOJ 1833, 104; Kak sze zovém, znati scéjo KAJ 1870, 5; cslovek nemore znati, ka sze pripeti AI 1875, kaz. br. 7; Vsaka stvár nas napeláva več znati AI 1878, 3; dobro znám, kaje nei znamenye Tela TF 1715, 40; Dokecs bom ſiv, Neznam dobro SM 1747, 72; ti ſzám Me obarjes, jaſz tou znám KŠ 1754, 246; I gde Neznam BKM 1789, 403; Znam, ka je pogübelnoſzt BRM 1823, 9; Znam jasz, v-kom verjem KAJ 1848, 4; to jaz dobro znam AI 1875, kaz. br. 71; Znam, ka se naš vučitel veseli BJ 1886, 6; Odkud ti tou znás TF 1715, 37; Odkud pa znás KŠ 1754, 181; Neznas, ſtero vöro v-skrinyo te denejo SŠ 1796, 40; Vêmda znás Ka od bundasa vecs neves KAJ 1870, 10; csi glih znás, ka jasz szam dobro namêno vcsiniti AI 1875, kaz. br. 7; Bogá nai csini, kak zná SM 1747, 72; On Zná dobro KŠ 1754, 263; Ár zná Ocsa vas KŠ 1771, 18; Ár cslovik toga nezna BKM 1789, 19; Ki doſzta gucsi, ali doſzta zná KM 1790, 16; Niscse toga nezna gde nyemi je mrejti SŠ 1796, 12; ki ſzo, neznamo od koga, doubili Biblio KŠ 1771, A5a; Neznamo gda merjémo SŠ 1796, 91; Mi nikaj z nyou neznamo SIZ 1807, 18; ali neznajo, ſto je bode v'zivao KŠ 1754, 241; ár neznajo, cſinijo KM 1783, 77; naj nezna lejva tvoja KŠ 1771, 18; naj znás pravicsno povedati KM 1783, 147; Naj pa znáte, kaj obláſzt má KŠ 1771, 28; i bodeta znala, kai je dobro SM 1747, 6; i nebodte znali KŠ 1771, 43; Zagvüsno záto znaj vſza hi'za Izraelſzka KŠ 1771, 347; Znájte, ka ſzte nej ſzpreidocſen odküpleni KŠ 1754, 119; Znájte, ka je on právi Boug BKM 1789, 7b; Da bi biu pak dobro znao TF 1715, 8; dabi vi ználi, kai vi ſitek vekivecsni mate SM 1747, 22; Da bi pa znali, ka je tou KŠ 1771, 38; Goſzpodne, znao ſzam te, ka ſzi trden cslovik KŠ 1771, 85; Ár je nej znao, ka bi gúcsao KŠ 1771, 129; da je 'se nej znála csidna je KOJ 1848, 3; I dönok obarvati néznao Nyega KAJ 1848, 4; i znao csida püksa pôcsila AI 1875, kaz. br. 7; Nej so znali, kama bi legli BJ 1886, 9
4. poznati: ti znás moje ſohkoſzti SM 1747, 69; naj znám ſzvedouſztva tvoja KŠ 1754, 157; Bosje Zapoveidi more dobro znati SM 1747, 89; je potrejbno iſztino Bo'zo znati KŠ 1771, A4b; znás, i vidis vsza moja csinejnya KM 1783, 3; naj vsaki tvojo példo vidi ino zná BJ 1886, 8; Csi pa znamenite grejhe známo KŠ 1754, 199; Ar stere je od vekivekoma znál SM 1747, 30; da ſzo ga vſzi lidjé nej znali KŠ 1771, A4b; neznam váſz KŠ 1771, 84; ſteroga vi neznate KM 1796, 95; one, ki Bogá neznajo SM 1747, 15; poganye, ki neznajo Bogá KŠ 1771, 619; ki imé tvoje znájo TA 1848, 7; Po'zelejnya ne bi znao KŠ 1754, 65
5. oznaniti: Gábriel Márii znati dao BRM 1823, 10
znàti se znám se
1. znati se: Pokedób sze zná vogrszki Jezik hváliti KOJ 1833, IIII; Tu sze zlehkôtiti zná Bremen KAJ 1848, 6; ka sze zná pripetiti AI 1875, kaz. br. 7; szo sze znali zjedinati KOJ 1833, IX
2. vedeti se: sze prav nezná KOJ (1914), 99; da sze nebi znalo, gde je pokopan KOJ 1848, 5
3. poznati se: Tiſzti vucsenik ſze je pa znao zviſesnyim popom KŠ 1771, 325
znajóuči tudi znajóči -a -e vedoč, poznavajoč: Znajoucsi pa Jezus miſzli nyihove KŠ 1771, 39; ete pa znajoucs i vidoucs od ti nepokorni KŠ 1754, 73; grejhe, ſtere ſzam znajoucs ali neznajoucs vcsino KM 1783, 67; Znajôcs, kâ mi tu dobro bô KAJ 1870, 5; Znajoucſi, ka vardejvanye vaſſe vöre mirovnoſzt ſzprávla KŠ 1754, 84; I tou csinte, znajoucsi vrejmen KŠ 1771, 478; bilou vogrszki znajoucsih Szlovenov KOJ 1833, XVI; ár znajoucsim právdo gucſim KŠ 1771, 461; vſzakojacske jezike znajoucse mo'záke
znàvši -a -e ker je vedel, poznal: On pa znavſi nyihovo ſzkazlivoſzt KŠ 1771, 140
Svetokriški
znati -am nedov. 1. znati: vſakateri Purgar je mogal en antverh, ali dellu ſnati nedol. ǀ letu ſo dolshni vſi vejdit, inu snati nedol. ǀ Jeſt morem rezh, karkuli ſnam 1. ed. ǀ odgovori ta bolni, kaj mi govorite od molitvi, jest obene nesnam +1. ed., sakaj vſhe 40 lejt ſim molitvu sapustil ǀ vſaj ſnash 2. ed. brat, dokler ſi Dohtar, beri hiſtorie ǀ Sdaj premiſli verna dusha, katera obeniga bushtoha neposnash, ali cilu malu snash 2. ed. ǀ od drugiga nesnash +2. ed. gouorit, inu miſlit ǀ Vni ſe shtimà, de vſe ſnà 3. ed. ǀ Snamine eniga praviga karshenika nej li ſamu de sna 3. ed. snamine s: Chrisha sturiti ǀ nyh podversheni folk ne sna 3. ed. te sapuvidi Boshje, nesna +3. ed. ſe spovedat ǀ druſiga neſna +3. ed., ampak jeiſti, pyti, inu ſpati ǀ Vni ſe huali de vſaketero boleſan ſna osdravit, de li is ludy danarie is golufà, de ſi lih nezh neſnà +3. ed. ǀ my morimo yskat, shelit, inu ſe pofliſſat kulikajn hozhemo, inu snamo 1. mn. ǀ vy ſnate 2. mn. tulikajn hudyh, neſramnijh, klaferskijh, inu paklenskyh beſſedij ǀ Vaſhi otrozi snaio 3. mn. fable, inu fatti pravit, snaio 3. mn. klafat, inu nesnanio +3. mn. ozha Naſs, nesnaio +3. mn. Zheshena ſi Maria, nesnaio +3. mn. S. Verè ǀ aku poprei S. ſapuvide neſnaio +3. mn. ǀ snaio klafat, inu nesnanio +3. mn. ozha Naſs ǀ ozha nej ſnal del. ed. m dobru ſvoie Kupzhje oberniti ǀ Iesus Kakor ſyn Boshy je vezh snal del. ed. m, Kakor vſy Angeli ǀ zhe vſamem eno mlado nebo snala del. dv. m goſpodinit … zhe vſamem eno mutaſto, nebò ſnala del. ed. ž mene potroshtat ǀ k'obenimu dellu bi ſe nesnala +del. ed. ž parpravit ǀ v' tem mejſtj Colonia ſta bila dva kupza, katera ſta snala del. dv. m lagat, ble kakor pſ lajat ǀ de bi snali del. mn. m smerit koku dolga, inu shroka je semla ǀ de bi tu dobru, od hudiga reslozhit ſnali del. mn. m ǀ roke, katere ſò ble ſnale del. mn. ž ſtreti. Stembre tiga malikovaina 2. poznati: On pak ym je bil odgovuril; riſnizhnu jest uam povem, jest vaſs nesnam +1. ed. ǀ vener le treh mi imena ſnamo: 1. mn. Michaël, Gabriel, inu Raphael ǀ onij nesnajo +3. mn. ni mojga Ozheta, ni mene ǀ ſo ſlepij, nepametni, nesnajo +3. mn. sazhetka, inu konza ǀ kakar de bi sapuvid S. Paula snali del. mn. m, katera pravi 3. vedeti: sledni je dolshan snati nedol., namrezh skriunust s: Troijce, de ſo trij s: Pershone, inu vener en ſam Bug ǀ sdaj ſamy nevemo kej ſmo, inu neſnamo +1. mn. koku sazheti ǀ she nej ſo ludje sa ta dua greha snali del. mn. m ǀ ſa kateri greh bi nebily nikuli vejdli inu ſnali del. mn. m, kadar takorshni prekleti ludje, bi yh nebily vuzhili znati se poznati se, biti viden: Inu po leteh ſim vidil ſedem drugih ſuhih, ſilnu gardih, inu madlih krau vunkai gredozh, de po vſim AEgypti nej bilu garshih, inu lete garde ſo bile posherle te lepe debele, vener ſe nei na nyh snalu del. ed. s, ampak ſo bile garde, inu madle kakor poprei
Pleteršnik
znésti 2., -nésem, vb. pf. 1) emportragen, davontragen, Cig.; angel ga prime, znese po viharjevo po nebu, Ravn.-Valj. (Rad); voda zemljo znese, C.; — 2) z. se nad kom, an jemandem seinen Zorn auslassen, Cig., Kr.-M.; mislil sem, da se bo znesel nad menoj, Jurč.; — nam. vzn-.
Prekmurski
znóuvič tudi znóvič prisl. znova, ponovno: vu krſzti je 'ze znouvics preporodjeni KŠ 1754, 191; dájo ſtámpati znouvics vtom jeziki ſtiri Evangyeliſte KŠ 1771, A6b; kakti edno nouvo ſztvorjenyé ſze na 'sitek vekivecsni znouvics porodi KMK 1780, 58; na kri's z-grejhi prikovávas znouvics tvoj’ga Jezuſſa KM 1783, 289; Bo'za rejcs I znouvics nám oznánila BKM 1789, 5; Znôvics ſze porôdmo po nyem BRM 1823, 17; I 'z-nyim zide Znôvics szuncze vüpanya KAJ 1848, 102; Znôvics szem pogledno bajcare KAJ 1870, 85; i tam sze je králeszka récs znôvics razglászila AI 1875, kaz. br. 2
Prekmurski
Pleteršnik
zǫ̑b, zǫ̑ba, zobȃ, m. 1) der Zahn; ima redke zobe pa goste laže, Npreg.-jvzhŠt.; modrostni zobovi, die Weisheitszähne, Erj. (Som.); z. vrzeljak, der Lückenzahn, Cig. (T.); z. izdreti, einen Zahn reißen; zobe dreti, Zähne reißen; po zobeh počiti koga, jemandem eine Maulschelle geben, Cig.; zobe kazati, die Zähne blecken o. fletschen; (fig.) seine rauhe Seite hervorkehren, Cig.; dobiti kaj za zobe, etwas zum Beißen bekommen, Zv.; zobe v steno tiščati = Hunger leiden, Št.-Glas.; zobje mu poganjajo, grejo, bibajo iz čeljusti, zobe dobiva, er zahnt, Cig.; dolge zobe imam, die Zähne stehen mir auf, Cig.; dolge zobe imeti po čem, nach etwas lüstern sein, Cig.; jezik za zobe! das Maul gehalten! jezik za zobmi držati = schweigen; priti ljudem v (na) zobe, ins Gerede kommen; črez zobe vleči koga, jemanden ausrichten, Jurč., LjZv.; = po zobeh nositi, Vrt.; ljudem se v (med) zobe dati, Anlass zur Nachrede geben; kdor se ljudem pod zobe da, tega le čas iz ust reši, Npreg.-Jan. (Slovn.); v zobe komu kaj povedati, jemandem etwas ins Gesicht, offen sagen; = pod zobe povedati, C.; trdo resnico pod zobe povedati, Jap. (Prid.); — vsi so se mu v zobe režali, alle lachten ihm ins Gesicht, Erj. (Izb. sp.); na zobe se mu obeša = za malo se mu zdi, Št.; — 2) der Zahn am Rechen, an der Säge, an einem Zahnrad u. dgl.; der Dorn im Schloss, Cig.; — die Felszacke, Cig., Jan., Cig. (T.); — zobje (na vrhu kake stene), die Zinne, Cig.; — 3) babji z., der Storchschnabel (geranium sp.), SlGor.-Erj. (Torb.); — tudi: die Hagebuttenrose (rosa canina), Cig., Vrt., Medv. (Rok.); ali: der Leindotter (camelina dentata), C.; — pasji z., die Hundszahnwurz (erythronium dens canis), Cig., Medv. (Rok.).
Svetokriški
zob -a m zob: zhe ſobè im. mn. tebe bolè, te ne boli roka ǀ nikuli te nej ſo sobe im. mn. boleli ǀ glava inu roke ſo bile zhloveſke, ali ſobje im. mn. ſo bily paſsij ǀ taistim levom sobi im. mn. ſo bilij polomneni ǀ kaj pomenio ty shelesni ſobij im. mn. ǀ versitega v'te vunajnie temmè, Kir bode jok, inu Klepetajnie teh ſob rod. mn. ǀ Ti imash dua, inu trydeſeti sob rod. mn. ǀ kakor en levu preſs sobi rod. mn. ǀ ſobe tož. mn. s'uſt ſi je puſtil drejti ǀ sapovej Rabelnom, de vſe sobe tož. mn. S. Apolloni imaio s'uſt ſtauzh, inu sdrejti ǀ Pſu je dall sobè tož. mn. ǀ imà … ozhy bele kakor mazhika, vſta kakor meſtna urata, ſobie tož. mn., kakor ene lopate ǀ Jeſt vezhkrat ſim Nem. Nem. vuzhil de imaio jeſik sa ſobmy or. mn. dershat ǀ truplu eniga Presheshnika je s' ſobmij or. mn. tergal ǀ jeſik dershi sa ſobmi or. mn. ǀ po vſijh shterih sazhne hodit, inu ſam ſebe ſi sobmij or. mn. vuideat, inu tergat ǀ s'ſobmy or. mn. shkripa prutu njemu ǀ Saul je ſazhel s'ſobmij or. mn. shkripat ǀ s'sobmij or. mn. jesik ſi odgriſe
Prekmurski
zobráziti se -im se dov. izobraziti se: Naj bi sze kralevcsánci po trstvi ino poszlovanoszti bole zobrázili KOJ 1848, 19
Svetokriški
zolč -a m žolč: on je perneſſil kiſſile vinike, grenku vinu kakor ſauzh im. ed., inu kazhi ſtrup ǀ Ti vſe tvoje shivozhe dnij druſiga ſadu nedopernashash ampak sauzh tož. ed. te hudobnoſti ǀ tedaj druſiga meni ne dash ampak sauzh tož. ed., inu ſtrup ǀ s' tem sauzham or. ed. je bilu smeishenu taiſtu vinu Morda nastalo po disimilaciji iz → žolč, vendar je možno tudi, da gre za arhaizem, prim. stcslovan. zlъčь poleg cslovan. tudi žlъčь. Vsi zgledi na z- so iz V, 145 s.
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 308
- 309
- 310
- 311
- 312
- 313
- 314
- ...
- 319
- Naslednja »
Število zadetkov: 6380
Dostopnost