žmèten -tna -o prid.
1. težek: Kamen je 'zmeten KAJ 1870; Ár je rouka tvoja smétna na meni bila SM 1747, 95; ſterih 'zmetna ſiba je na náſz puſcſena KŠ 1754, 34; Steri ſzrczé je 'zmetno Od grejha KŠ 1754, 257; Tva bicsa 'zmétna ne cſini BKM 1789, 68; 'Zmeten racſun ka mám BKM 1789, 386; 'Smetno má rokou moudri tak veli SŠ 1796, 94; Prevnoughi ino 'zmetni, 'Zaloſzni betegi Vmem tejli prebiva BKM 1789, 193; Ár 'zmetna i neprenoſena bremena vküp vé'zejo KŠ 1771, 76; pren. ár ſzo nyihove ocsi 'zmetne bilé KŠ 1771, 90
2. popadljiv: kaj prido po mojem od váſz odhájanyi 'zmetni vuczké med váſz KŠ 1771, 406
3. noseča: Ovo, edna Devicza je ſmétna SM 1747, 10
žmetnéjši -a -e težji: Záto vzemete 'zmetnejſo ſzoudbo KŠ 1771, 76; i niháte ta 'zmetnejſa te právde KŠ 1771, 77
Zadetki iskanja
Prekmurski
Prekmurski
žmètno prisl. težko: ono piſzmo, vu ſterom je ſzvojo ſzvéto volo od cslovecsánſzkoga národa, jáko 'zmetno ſzprávlenoga, zvelicsanya vo nazvejſzto KŠ 1771, A2a; Ka radi csinimo ne ſzpádne nam 'smetno KM 1790, 16; kak 'smetno je prvomi po nevtrejtoj pouti hoditi KOJ 1833, VI; a tô nyej 'zmetno sztanolo AI 1875, kaz. br. 7
žmetnéj tudi žmetné teže: smetnej ti bode moke trpeti KM 1783, 213; koliko je vesznic, ka sze leh'zé ali 'zmetnê pôva AI 1875, br. 2, 4
žmetnéj tudi žmetné teže: smetnej ti bode moke trpeti KM 1783, 213; koliko je vesznic, ka sze leh'zé ali 'zmetnê pôva AI 1875, br. 2, 4
Pleteršnik
žmȋtək, -tka, m. 1) das Abgepresste, Nov.; — das Klümpchen: po redkem soku plavajo žmitki, Gor.; — (von der runden Fülle des Fleisches): dekle je tako debelo, da ima žmitke po rokah, Erj. (Torb.); otrok je rejen, kakor žmitek, Gor.; — 2) geronnene Milch: der Käsequark, der Topfen, Cig., Jan., M., Planina (pod Mangartom), Tolm.-Erj. (Torb.); kuhano in usirjeno kislo mleko, Lašče-Erj. (Torb.); pri ognju se je jelo mleko gostiti, žmitek, ki se je zgostil v loncu, pobere se v torilo, Glas.; — 3) žmitki, die Molken, Meg., C.
Vorenc
žnora ž, F27, amuſsis, ṡhnora s'katero ſe kai mèri, ali dily; chorobatis, ena ẛydarṡka, ali zimpermanska ẛhnora; filatim, po nyti, po ṡhnori; funis, en ſhtrik, ali ṡhnora; linea, verſta, zaila v'piſmi, ṡhnora; seta piscatoria, vodize ṡhnora; zonarius, -ry, paſſar, ali tá kateri ṡhnore déla
Svetokriški
žnora -e ž trak, vrvica: try rezhy ima ny ſaſtavit v' tem zhaſſu, nam rezh ſvoj perſten, shnoro tož. ed. inu palizo (IV, 329) ← srvnem. snour ‛vrvica, vez’; besedilo je povzeto po SP 1 Mz 38,18. Lat. citat pri Janezu Svetokriškem ima na ustreznem mestu armilla ‛zapestnica’, Dalmatin žnora, slovenski standardni prevod trak, Luter pa nem. Schnur.
Svetokriški
žolnir -ja m vojak: èn dan ta sholner im. ed. ſvoje perſy reskrie ǀ S. Martin je try ſtane imel, je bil sholnier im. ed., Minih, inu Shkoff ǀ kadar bi uni ſholner im. ed. li deſsetino sa Boga prestal, uniga, kar sa ſvojo reuno plazho prestoij ǀ S. Jacob je bil en ribizh, nikar sholnjer im. ed. ǀ S. Martin ta ſvejt sapuſtj, inu is' sholneria rod. ed. Minih rata ǀ obeniga puntarskiga, ali faratarskiga sholnerja rod. ed. k'ſvoj vojski ne perpusti ǀ ena iſvelizhena dusha ſe je bila prikaſala enimu sholnerju daj. ed. ǀ Alexander Macedonski krajl je djal enimu lenimu inu shleht ſholneriu daj. ed. ǀ ſo bily Kmeti eniga Sholneria tož. ed. na mertve shlake ſtepli ǀ s'suojo shibo taistiga sholnerja tož. ed. po glavi vudari ǀ Iest videm Eniga ſholnerja tož. ed., kateri v'shelesni gvant ſe je oblekal ǀ Slon ſe je hotel maszhovati nad tem sholneriam or. ed., satorai sa nym v' potok skozhi ǀ bi G. Bug nebil perpuſtil hudizhom sadavit dua sholneria tož. dv. ǀ sholnerij im. mn. hitru na pot ſe postavio ǀ sholnery im. mn. nyh loke sproshio, inu vuſs shivot s' ſtrelamy nepolnio ǀ ty greshni ſholnerij im. mn. ſo ga vahtali ǀ Ta je taisti Ionatau Mèd, kateriga kadar bi bily ſmèli ti ſholnery im. mn. jejsti ǀ teh Sholnerjou rod. mn. eden je njegovo ſtran s'ena ſulizo odperl ǀ Ceſar je bil sbral enu dobrut teh ner ſerzhnejſhyh shlonerjou rod. mn. ǀ s'eno veliko companio sholneriou rod. mn. ǀ ſvoje, inu ſvoyh sholnerju rod. mn. ſerze reſveſseliti ǀ Krajl Xerxes dvanajſt ſtutaushent Sholneriu rod. mn. vſak dan je sphishal ǀ s' malu shelnerjou rod. mn. ǀ Abſolon je bil sapovedal ſvoim sholneriom daj. mn. Davida ob leben perpravit ǀ je taku govuril ſvoijm sholnerjom daj. mn. ǀ K'ſadnimu ſapovei ſholnerjom daj. mn. de imaio shturmat meſtu ǀ kar ſo mogli imeti kupaj sloshe, inu tem ſholnerjam daj. mn. neſsejo ǀ nyh Capitan k'sholneriam daj. mn. pravi ǀ vſe skuſi je mislil na ſvoje sholnerie tož. mn. ǀ vkup sholnerje tož. mn. Klizheio, inu sbiraio ǀ ta Gospud ſholnerje tož. mn. vkupaj poklizhe ǀ vaſhi Boguvi ſo preobernili ſolse v'shlahtne kamene … Sobe v'ſholnerje tož. mn. ǀ On nej pyanzhoval, kakor je navada per sholnerjoh mest. mn. ǀ S'Rimskimi sholnerij or. mn. ſo bilij shli Christuſa loviti ǀ Alexander ta Veliki Mazèdonski krajl s'sholnery or. mn. ſe je bratil ← srvnem. solner ‛vojaški plačanec’
Celotno geslo
Pohlin
]
Prekmurski
žoltárski -a -o prid. psalmski: Záto ti hválim z'zoltárszkim szpêvanyem za tvojo vernoszt TA 1848, 36; (knige) 'Zoltárſzke KŠ 1754, 2; Knige 'Zoltárszke. Szlovencsene po TA 1848, 1; I on Dávid veli vu knigaj 'Zoltárſzki KŠ 1771, 241
Pleteršnik
Pleteršnik
Vorenc
žreti nedov., F3, comeſsari, lebati, ſe goſtiti, pred koſſilam, po koſſilu, po vezherji ẛhréti; ligurire, dobru lebati, poṡhirati, ṡhreiti; vorare, ṡhréti
Prekmurski
žùkavec -vca m novčič, denar majhne vrednosti: Eden 'zukavecz krivicsni po'zré KAJ 1848, 226; Nejli dvá vrábcza za eden 'zukavecz odávajo KŠ 1771, 33; vzéli ſzo vſzáki po 'zukavczi KŠ 1771, 65; I vütro vöidoucſi vo vr'ze dvá 'zukavcza KŠ 1771, 204; ki nyemi je du'zen bio ſztou 'zukavczov KŠ 1771, 60
Pleteršnik
žúliti, -im, vb. impf. 1) drückend reiben: črevelj me žuli, sedlo konja žuli, Cig.; ž. si roke, die Hände drücken u. reiben; sie schwielig machen (= fleißig arbeiten); ž. perilo, die Wäsche zwischen den Händen reibend waschen, Z., Notr., Gor., Št.; mehur ž., eine trockene Blase zwischen den Händen drückend u. reibend erweichen, Z.; ž. mačko, die Katze zwischen den Händen zerren, martern, Z.; — (pren.) ljudi ž. (scheren, bedrücken), Cig.; denar iz koga ž., Geld jemandem abpressen, Cig.; — 2) kauen, Jan.; — tobak ž. = s težka pušiti ter vleči, Lašče-Erj. (Torb.), Gor.; — = cucati, saugen, Plužna pri Bolcu-Erj. (Torb.); — trinken (zaničlj.), Cig., Jan., Erj. (Torb.); celo noč vince ž., SlN.; kdor vodo žuli, mu po črevih kruli, Glas.; — 3) etwas langsam thun, Z.; kaj tako dolgo žuliš! vzhŠt.; — zaudern, Guts.
Prekmurski
Žùža -e ž Žuža, Suzana: vassa csi 'Su'sa, naj nam bou nas pomocsnik SIZ 1807, 4; Vértes Jánossa cséri dévojke 'Su'se SIZ 1807, 13; edno dévojko po iméni 'Su'so SIZ 1807, 5
Pleteršnik
Svetokriški
žveplen -a prid. žveplen: aku semla je ſhveplena im. ed. ž, taku tudi voda po ſhveplu deshi (I/1, 189) ǀ do vekomabom v' shueplenim mest. ed. m ogniu pokopana (II, 27) → žveplo, → žveplenski
Svetokriški
žveplo -a s žveplo: s'Nebeſſ ogin, shveplu im. ed., inu ſerd Boshij bo na te greshne dushe padal (II, 242) ǀ drusiga nej ſo vidili … ampak shveplu tož. ed., inu sfiniz kateru ſo ym v'garlu ulivali (I/1, 93) ǀ aku semla je ſhveplena, taku tudi voda po ſhveplu mest. ed. deshi (I/1, 189) ← bav. stvnem. *swëpal, stvnem. swëbal, srvnem. swëbel ‛žveplo’
Pleteršnik
žvížgati, -am, vb. impf. (ohne ein Instrument) pfeifen; Lepo je žvižgal ino pel, Npes.-K.; ž. komu kaj, jemandem etwas vorpfeifen; žvižgam si za kratek čas; pojdi rakom žvižgat! = geh zum Kuckuck! Žvižgaj, žvižgaj, črni kos! Npes.-K.; — veter žvižga skozi razpoke; — zischen: gad žvižga, kače žvižgajo; — svinčenke žvižgajo po zraku, mimo ušes.
Svetokriški
žvižgati nedov. 1. žvižgati: kadar je eno miso, ali almoro sa glaſhe dellal, je shuishgal del. ed. m, inu pejl (V, 35) 2. sikati: levu sazhne pruti nijm erioviti, vuok tulit, Kazha shvishgat nedol. (I/2, 16) ǀ kakor de bi otrozy ſe jokali, pſy laiali, kazhe shvishgale del. mn. ž (III, 266) Drugi pomen je kalk po it. sibilare, ki pomeni ‛žvižgati’ in ‛sikati’.
Pleteršnik
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 316
- 317
- 318
- 319
- Naslednja »
Število zadetkov: 6380
Dostopnost