Zadetki iskanja
Vorenc
vedrija (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) ž, claritas, claritudo, vedria, vedruſt [po Verant.20: Claritas, Klarheit heitere, Vedrina]
Vorenc
Vorenc
verno prisl., F3, aſsectari, ẛa enim hoditi, hitéti, s'véſtu ſe eniga derṡhati, vernu ſpremlovati; fidè, et fideliter, svéſtu, vernu; religiosè, po duhovnu, Bogabojezhe, vernu, s'veliko andohtjo
Vorenc
videti nedov., F35, acrochordon, ſo bradovize ... na dni ſo cilú voske, de ſe vidi kakòr de bi viſſeile; apodanea, ſvetiga Michéla Cerkou v'Gershki deṡheli, kir ſe vidi na enim kaminu nîegova ſtopinîa; appareo, -ere, ſe iskaẛati, perkaẛati ſe, ſe puſtiti viditi; caecultare, hudú viditi, en ṡhleht pogled iméti; caeculus, kateri malu vidi; cernere, viditi, gledati; difficile nobis videtur, nam ſe teṡhku vidi; extantia, bitje, kar je kai viditi; extare, biti, vun gledati, vun ſe viditi, ſe ṡnaiti; halo, -nis, ena okrogloſt na nebi, katera ſe po goſtim okuli meiſza, ali ſonza vidi; phoenicopterus, -ri, ena ardezha neṡnana vodna tyza, ſe vidi v'ṡhpanṡki deṡheli per murju bliṡi Provenze; sardoa, -ae, vel sardova, ṡeliṡzhe meliſſi enaku ... kateri letú ṡeliṡzhe jei, timu ſe ṡhile, inu kite ṡkarzio, inu uſta resvleizhejo, de aku more od nîega vmréti, taku ſe vidi, kakòr de bi ſe ſmeyal; senecio, -onis, kriṡhni korèn, grinte ṡeliṡzhe, je pavolatu, kadar tá pavoliza od vetra odlety, ſe vidio glavize gole; ut probaretur, de bi ſe vidilu, ali ṡkuſſilu; videbitur, ſe bó vidilu; videre, viditi; visibilis, -le, videozhi, kar ſe more viditi; visus est, ſo ga vidili
Vorenc
viža1 ž, F83, ad hunc modum, v'letó visho; aliusmodi, v'drugo viẛho; eodem modo, v'enaki viṡhi, glyh v'taki viṡhi; eo modo, v'tó maſſo, v'tó viṡho; modulatè, s'viṡho, po viṡhi; multimodus, -a, -um, mnogitere viṡhe; varie, na vſe ṡhlaht viṡhe
Vorenc
Vorenc
vogel1 m, F9, collyra, -ae, ena viṡha kruha na try vogle; cornu Altaris, vogil per Altarju; hexagonus, ſheſt voglat, na ſheſt voglou; in capite viarum, na vogléh po vſeh gaſſah; quadrangulus, -li, na ṡhtiri vogle; quadratarius, -rÿ, kateri na ṡhtiri vogle déla; sexangularis, na ſheſt voglú, ſheſt voglaſt; triquetrum, -tri, ena podoba s'treimi vogly; triquetrus, -a, -um, trivoglat, kar ima ṡhtal[!] tréh voglou
Vorenc
volja ž, F60, arbitrium, obláſt, ſvoja vola, dobra vola; bono animo eſse, biti dobre vole; intuitu ipsius, ṡa volo nîega; libens, -tis, rad, s'dobro volo, kateri rad, inu volnú kai ſtury; neceſsariò, neceſsariè, ṡa potrébe volo, potrébnu; ob, ṡa, ṡa volo; propterea, ṡatú, obtu, ṡa tega volo; quamobrem, ṡakai, ṡa katere rizhy volo, ṡa tega volo; quare, ṡakai, ṡatú, ṡatorai, ṡa zheṡ volo, ṡa tega volo, h'zhemu; secundum arbitrium, po voli; voluntas, vola, povela
Vorenc
volk1 m, F7, lupa, -ae, vouzhiza, ali volzhiza, od volkou ſamiza; lupinus, -a, -um, vouzhji, kar volku ſe pergliha, poṡhreſhin; lupus, -pi, volk; lycanthropia, boléṡan, v'kateri eden meini, de je en volk, beiṡhy pred ludmy, ſamoto yṡzhe, inu po goſtu ṡavia kakòr volzè; phoca, -ae, en morṡki volk, je velik kakòr enu tele, s'zhernimi inu gladkimi dlakami; ululare, tuliti, arjuti, ṡaviati kakòr volk
Vorenc
voščenje s, F7, eulogia, -ae, en ṡhègen, ali ſrézhe voṡzhenîe; optabiliter, po vſi ṡheli, inu voṡzhenîu; optatio, voṡzhenîe; optatò, vel optatè, po voṡzhenîu; optatum, -ti, voṡzhenîe; sitienter, ṡhelnu, s'luṡhtam, s'velikim voṡzheinîam, ṡheinu; votum, -ti, obluba pruti Bogú, proſhnîa, pegerovanîe, voṡzhenîe, ẛavèṡa
Vorenc
votlina ž, F6, arula, ena v'podobi ene braẛde votlina, ena brusda, ali votlina v'Cerqui; cavamen, enu ṡkopanîe, ali votla reizh, ena votlina; compluviatus, -a, -um, po votlinah eniga ſtariga oṡydja poſtavlen, ali reſhirjen; sinus oculi, teh ozhy votlina; specus, vel spelaeum, -lei, enu duplu, ali jama, ṡvirinṡka jama, ena votlina
Vorenc
voziti nedov., F24, aurigare, vositi, kozhio vositi; convehere, v'kup voṡiti; frumentari, ṡhitu voṡiti, ali pobèrati; innabilis, -le, kir ſe ne more niti plavati, niti voṡiti; navigabilis aqua, voda po kateri ſe more lahku voṡiti; remigare, voṡiti, veſlati, s'veſly voṡiti; vectoria navigia, ladja, v'kateri ſe blagú voṡi
Vorenc
voziti se nedov., F15, fluctivagi nautare, kateri ſe po valuvih voṡio; naviculari, v'barki, ali v'ladjah ſe voṡiti, ali pelati; navigare, po vodi ſe voṡiti, ſe pelati; praenavigare, ſe prepelati, ſe naprei voṡiti; velificare, velificari, v'vétri s'odpertim jadrom ſe voṡiti
Vorenc
vožnja ž, F12, evectio, vun voṡhnîa; evectus, -us, ena voṡhnîa bodi ſi po ſuhim, ali po mokrim; funalis equus, koyn s'ſhtriki napravlen k'voṡhnî en voṡ s'dvema koleſma; jugalis equus, en koyn ṡa voṡhnîo, ali vprèṡhen; navigatio, voṡhnîa, ali pelanîe per vodi; navigium, -gÿ, ena ſléherna ladja ali barka: tudi voṡhnîa na vodi; remigatio, remigium, -ÿ, veſlanîe, s'veſly voṡhnîa; seria orca, en dolg ſod ṡa voṡhnîo; seriola, -ae, en ṡa voṡhnîo ſodiz; vectio, voṡhnîa; vectorius, -a, -um, kar k'voṡhnî ſliſhi; vectura, voṡhnîa
Vorenc
vprašanje s, F14, aenigma, -atis, ena vganka, enu ẛkrivnu vpraſhanîe; an, ali? jeli? vpraſhanîe; captatio, lovlenîe, tú teikanîe, inu vpraſhanîe po enim ky bi bil; consultatio, ſveitovanîe, vpraſhanîe; impedatura, vpraſhanîe po roiſtvi, ali ṡhtivenîe roiſtvá; inquisitio, vpraſhanîe, yṡkanîe, ſpraſhovanîe; interrogatio, vpraſhanîe; interrogatiuncula, enu maihinu vpraſhanîe; percontatio, iṡpraſhanîe, vpraſhanîe; pervestigatio, enu ṡkerbnu vpraſhanîe, ali iṡpraſhovanîe; quaesitus, -us, yṡkanîe, vpraſhanîe; quaestio, -onis, upraſhanîe; quaestiuncula, -ae, enu maihinu vpraſhanîe; rogatio, tudi vpraſhanîe
Vorenc
vprašati dov., F11, anquiro, -rere, vpraſhati, ſpraſhati; consulere, ſveitovati, ẛa ſvit vpraſhati; contari, zviblati, vpraſhati, yṡkati; expostulare, po urṡhohih vpraſhati; inquirere, vpraſhati, yṡkati; interrogare, vpraſhati; percontari, ispraſhovati, vpraſhati, iṡveiditi, yṡkati; perquirere, dobru yṡkati, s'fliſſom poyṡkati, vpraſhati; quaerere, yṡkati, upraſhati; quaeritare, vſeṡkuṡi vpraſhati, ali yṡkati, ṡpraſhovati; requirere, eniga yṡkati, ali vpraſhati
Vorenc
vreči se dov., F2, degenerare, ſe po ṡhlahti ne vrézhi; deruere, doli paſti, doli ſe vreizhi, doli podreiti
Vorenc
vreti nedov., F12, aestuare, vrozh biti, veliko vrozhino terpéti, vreiti, kipeiti; bullire, vréti, kipeti; confervere, v'kupai vréti; confervescere, v'kup ſpariti ſe, vréti kakòr moſht kadar kiſſa; ebullire, vréti, ẛavréti, kipéti; fervefacere, ſturiti vreiti; fervere, vreiti, ṡhariti; fervere ira, od jeṡe vréti; olla succensa, en lonez, kateri vre; scatere, scaturire, gomaṡiti, iṡvirati, gori vréti, k'viṡhku kipeiti, obilnu iméti. Exod:16.v.20; suffervere, ṡavreiti, po malim vreiti; ut ure, horas, et per consonantem, vre, significat bulire
Vorenc
vrsta ž, F41, claſsis, verſta; contextus, -tus, tkanîe, ena verſta ẛa drugo; interordinium, -ÿ, proſtor v'mei dvéma verſtama; labens acies, ena verſta voiṡkè, katera ſe h'beṡhanîu perpravla; linea, verſta, zaila v'piſmu, ṡhnora; ordine, po verſti, po rèdu, po zhiſlu; series, -ei, verſta, ena verſta po ti drugi; versus, -us, raim, verſta; vices, verſta: v:g: in vicibus suis, v'ſvoih verſtah, v'nyh verſti
Vorenc
vsakdanji prid., F13, adversaria, -ae, buque ẛa vſakdanîe rizhy, s'ẛhleht papirja, ẛa ẛamerkovanîe; cibarium vinum, enu vſakdanîe vinu; convictus, -ctus, vſakdanîa hrana; demensi, -si, en odlozheni deil ẛa hrano na en méſſiz, tudi odlozhena vſakdanîa hrana; diurnus, -a, -um, vſakdanî, kar ſe po dnèvi ṡgody; ephemeris, -dis, ene buque v'katere ſe vſakdanîe opravilu ṡapiſſuje. ṡapiſhuje; hypomnema, en regiſter ṡa te vſakdanîe rizhy, leitniga zhaſſa buque; libellus collectaneorum, buque ṡa vſakdanîe rizhy; ordinarius, -a, -um, tú kar je gmain, ali ṡkorai vſakdanîe, tu navadnu; peccatum veniale, odpuſtlivi gréh, mali vſakdanî gréh; perpotatio, tú vſakdanîe pytje, inu v'vini ṡhlabudranîe; quotidianus, -a, -um, vſakdanî; sacrificium sempiternum, vſakdanî ṡhpiṡhni offer
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 30
- 31
- 32
- 33
- 34
- 35
- 36
- Naslednja »
Število zadetkov: 703
Dostopnost