Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Prekmurski
zarèzati -réžem dov. zaklati: krmleno tele, zareſte je KŠ 1771, 223; i zarezo je ocsa tvoj to krmleno tele KŠ 1771, 223
zarèzati se -réžem se zaklati se: piscse sze zarê'ze AIN 1876, 43
zaréjzani -a -o zaklan: jeli ſzte mi zarejzana i vusgána áldüvali KŠ 1771, 362
Vorenc
zavreči dov., F14, abdicare, ṡveſti, odvrézhi, oderbati, odlozhiti, ẛavrézhi; abdicare legem, tó poſtavo ẛavrézhi, ẛapuſtiti; abÿcere, ẛavrézhi, prózh vrézhi; apostata, kir ſvojo vero ẛaverſhe, ẛapuſti, nevernik; aurum abdicare, ẛlatú ẛavrézhi; famam ingenÿ abycere, hualo te ẛaſtopnoſti ẛavrézhi; improbare, ṡavrézhi, ferrahtati; nihili facere, nihili pendere, ṡanizhovati, ṡavrézhi, ṡa nyzh derṡhati; poenitendus, -a, -um, tú kar ſe ima ṡanizhovati, ṡavrézhi; refutare, ṡavrézhi, odpovédati, drugazhi iṡkaṡati; rejactaneus, -a, -um, ṡa ṡavreizhi, kar nei k'nizhemir; rejicere, odvreizhi, ṡavrézhi, ṡamétati, odpahniti: v:g: ṡdihanîe teh revnih neṡaverṡheṡh; reprobare, ṡavreizhi, gori ne vṡèti; repudiare, ṡavreizhi, vunkai ſegnati, prózh djati, odpahniti; prim. nezavreči 
Prekmurski
zavrnóti tudi zavernóti -ém dov. zavrniti: nepriatelie moreio zebé nazai zavernoti ABC 1725, A8a; szlü'zbenik more tô zavrnôti AIP 1876, br. 1, 3; med tri gôszke bi jo zavrno KAJ 1870, 176; národe bi pod nyagovo oblászt zavrnôla AIP 1876, br. 2, 6; Fárao je nyé k-erdécsemi mourji zavrno KM 1796, 36; Od técz je czaszarszka vojszka Kruce zavernila KOJ (1914), 147
zavr̀njeni -a -o obrnjen, naravnan: Czaszar, nájlih viteskoga Matyasa I. od szvojih krajov inan zavrnyenoga má KOJ 1848, 66
Prekmurski
zavǜpati -am dov. zaupati: mogao je ſzvoja dela na ſzlugo zavüpati KM 1790, 42; to iſztinſztko ſto zavüpa na váſz KŠ 1771, 225; na pomoucs ino ſzkrb Bo'zo zavüpa SIZ 1807, 6; nego je i na nyega zavüpao czejlo Efe'zánſzko püſpekijo KŠ 1771, 632; Ka je Boug na mé zavüpo BKM 1789, 371; i na edno doviczo ga je zavüpao KM 1796, 75; Szvojega ſziná Jószefa je na rodjenoga Magyara zavüpala KOJ 1848, 111; roditelje ſzo vnouga na nyega zavüpali KM 1790, 58
zavǜpati se -am se zaupati se: da bi ſze na náſz zavüpao Evangyeliom KŠ 1771, 616; Dobro ſze je na Goſzpodna zavüpati KŠ 1754, 15; kaj ſze vu vſzem na váſz zavüpam KŠ 1771, 541; zavüpam sze na obrambo perôt tvoji TA 1848, 48; Niscse ſze naj ne zavüpa SŠ 1796, 16; i zavüpamo sze na szvéto imé nyegovo TA 1848, 25; O, ki sze zavüpajo na szvoje bogátsztvo TA 1848, 39; Zavüpajte sze na nyega TA 1848, 48; Jezus, ſze je nej zavüpao na nyé KŠ 1771, 270
zavǜpavši se -a se -e se ko je zaupal: Na eto tvojo iſztinſzko oblübo zavüpavſi ſze proſzimo te KŠ 1754, 224; med ſterimi bi ſze meo radüvati zavüpavſi ſze na váſz vſze KŠ 1771, 531
zavǜpani -a -o
1. zaupan: Pouleg Evangyelioma, ki je na mé zavüpani KŠ 1771, 635; Angyeo, na koga ſzam jaſz grejsnik zavüpani KMK 1780, 104; vu obcsine, vu sterim szam zavüpan, da mi neszkrátejo poszlati AIP 1876, br. 6, 1; Saffarſztvo je namé zavüpano KŠ 1771, 507; eto na nasega zavüpano AIP 1876, br. 1, 3; Angyeo, mené na tébe zavüpanoga preſzvejti KMK 1780, 102; steri szo na nyega zavüpani bili AIP 1876, br. 11, 7; ſzo na nyé zavüpane ricsi Bo'ze KŠ 1771, 452; Ti pa oſztani vtiſzti, ſtera ſzo na tébe zavüpana KŠ 1771, 651
2. naslonjen: Csi ſzi meo mislejnya vu ſatringo, vu ſzenyo zavüpano KM 1783, 146
3. zaupen: csi szi nej zavüpani, neszpitávaj KOJ 1845, 37
Prekmurski
zdénje -a s prikazen, videz: Odhájaj vſzáko blôdno grêsno zdênye BRM 1823, 98; Ka za grünt má vsze tô zdênye KAJ 1848, 230
Prekmurski
zdihávati tudi zdühávati -am nedov.
1. vzdihovati: Sóhajtani; zdihávati si KOJ 1833; naj ſze vcsimo ktebi zdihávati KŠ 1754, 267; I ktebi zdihávati BKM 1789, 35; zevſze moucſi zdihávam KŠ 1754, 229; k-tebi zdihávam KM 1783, 2; Vnocsi vudné te zdihávam BKM 1789, 456; Za tebom zdihávam BKM 1789, 80; k-Tebi zdühávam BRM 1823, 35; Sóhajtok, zdühávam -ati AIN 1876, 18; Szvétoga Duhá, steri vu náſz zdiháva SM 1747, 35; kaj vſze ſztvorjenye zdiháva KŠ 1771, 465; Düsa k-Bôgi 'ze zdüháva BRM 1823, 14; Telko jezér prsz zdüháva AIP 1876, br. 6, 2; k-Bougi zdihávamo KŠ 1754, 211; zdihávamo pod bremenom KŠ 1771, 536; kolete ſze i zdihávate KŠ 1771, 751; i düjh moj: naj tebé zdiháva KŠ 1754, 227; Szrczom-ga zdihávaj SŠ 1796, 84; Gori knyemi zdihávajmo BKM 1789, 116; vſzrczi bom zdihávao BKM 1789, 80; ktebi ſzem zdihávao BKM 1789, 164; Noucs, i dén ſzam ſzi zdihávao SŠ 1796, 117; Vu czérkvi zdihávao je KM 1790, 74; Milo ſzi je zdihávala KM 1783, 238
2. tožiti, tarnati: veliko jih pa poznam, ki zdihávajo KOJ 1845, 7; Ne zdihávajte eden prouti drügomi KŠ 1771, 753; Ágág je na ſzmrtnoj vori etak zdihávao KM 1796, 54; Vnogo-krat ſzo ſzi zdihávali nad Petrom roditelje KM 1790, 54
zdühávati se -am se vzdihovati: sze zdühávala bôgi AI 1875, kaz. br. 7
zdihavajóuči -a -e vzdihujoč: Bo'ze miloſztivni! ktebi zdihávajoucs Premislávam ſzi jaſz BKM 1789, 443; I vzéo je to dejte etak zdihávajoucſi KM 1796, 91
Svetokriški
zdrav -a prid. 1. zdrav: edn bo sdrau im. ed. m, inu veſſel shal ſpati, inu s' jutru ga bodo mertviga neshli ǀ aku zhlovek je ſdrau im. ed. m, nej bolan ǀ bo spet sdraua im. ed. ž, inu frishna gori vſtala ǀ po cellem shivotu je bila ſdraua im. ed. ž ratala ǀ nehodimi vezh v'hisho, oku hozhesh ſdrava im. ed. ž biti ǀ de li njeh telu je sdrau im. ed. s, malu sa dusho maraio ǀ de li tu telu je sdravu im. ed. s ǀ nej glida, inu uda sdraviga rod. ed. m na njemu ǀ od glave do potplatu nei bilu ſdraviga rod. ed. s na njemu ǀ kakor tu vinu resfrisha tiga sdraviga tož. ed. m ži., inu vekshi bolesan ſturj temu bolnimu ǀ aku je hotel sdravo tož. ed. ž glavo odneſti ǀ de glavo S. Bonaventura frishno, inu sdravo tož. ed. ž v' grobu ſo nashli ǀ de bi njemu drugi enu veſſelu, ſrezhnu, sdravu tož. ed. s, obilnu novu lejtu voshili ǀ letu je bil hudizh sdrauu tož. ed. s Jobu puſtil ǀ ta dua Mladenizha shiua, inu ſdraua im. dv. m is Shkaffa uſtaneta ǀ v'uashi pak hishi vſy ſo sdravi im. mn. m ǀ postiteſe dokler ſte sdravy im. mn. m, sakaj kadar bote bolni, nebote mogli ſe postiti ǀ vſelej mozhni, inu sdraui im. mn. m oſtali ǀ kadar ſò mlada, inu sdraua im. mn. s driveſſa bile ǀ de bi malu otrouk v'vashi desheli sdrauih rod. mn. neshlu ǀ te bolne je oſdravila, te sdrave tož. mn. m per mozhi ohranila 2. zdravilen: leta shpisha je bila taku sdrava im. ed. ž, inu nuzna, de taiſti ludje nej ſò obene bolesni tarpeli ǀ s' tiga ner zhiſtiſſiga ſtudeniza ſvera tu sdravu im. ed. s ojle, inu mleku ǀ bom perglihal unimu sdravimu daj. ed. m ſtudenzu, od kateriga pisheo, de ſe najde v' tej desheli AEgina, inu kakor en bolnik v' taiſti pogleda, percei od vſakatere bolesni oſdravi ǀ ta sveti Sacrament te poKure, ali Spuvidi, meni naprej pride Kakor … ene sdrave im. mn. ž toplize svete Reshne Krij Christuſa Iesuſa primer.> kadar Fantizha ſnoſſimo ſmo sdravishi im. mn. ž, veſſelejshi, inu bulshi farbe ǀ Vener MARIA Diviza je sdravishi im. ed. ž, inu vſmilenishi kakor taiſti wajer ǀ ſe njemu sdelu de obena spisha sa njega bi nebila sdravishi im. ed. ž, kakor te shabe, skledenze imenovane presež.> ty S. Vuzkeniki veliku ſort arzny nuzajo sa sdrauje te dushe, inu, Kadar obena bi nemogla pomagat, sa to nar sdravishi tož. ed. ž, inu nuznishi spoſnajo
Prekmurski
zdržàti tudi zderžàti -ím dov.
1. ohraniti: Tou ſcsé i on zdr'zati KŠ 1754, 265; Ár, ſteri ſcsé düſo ſzvojo zdr'zati, zgibi jo KŠ 1771, 55; Daj nam to vero zdr'zati BRM 1823, 3; Zdr'zim tak moje krsſzcsanſztvo BRM 1823, 7; da ti do koncza zdersis pravo vöro SM 1747, 82; Zdersi náz ABC 1725, A6b; zdersi náſz vſze na pravitzo SM 1747, 86; Zdr'zi ga vu právoj vöri KŠ 1754, 244; vſzrczi zdr'zi KŠ 1771, A8a; i zdr'si me vu tvojoj ſz. miloscsi KM 1783, 5; Rêcs Tvojo zdr'zi med nami BRM 1823, 31; Nyé do szmrti zdr'zi KAJ 1848, 4; Goszpodne! zdr'zi me TA 1848, 4; Stera ſzmo csüli zdr'zmo BKM 1789, 22; naj on náſz varje i zdr'zi KŠ 1754, 174; naj zdr'zi ta pogibléno KŠ 1771, 59; Naj bli'znyega blágo zdr'zimo KŠ 1754, 51; vſza eta ſzam zdr'zao KŠ 1771, 63; mené ſzi pa na pokouro zdr'sao KM 1783, 5; Zdr'zao je cslovik té kejp KŠ 1754, 96; tvoja vöra je tebé zdr'zála KŠ 1754, 197; I mati nyegova je zdr'zála vſze ete ricsi vu ſzrczi KŠ 1771, 172; Mária Devſztvo ſzvoje czejlo zdr'zála BKM 1789, 36; Odkud i zdr'zati more po vſzej rédi one KŠ 1754, 100; I cſi zdr'zi nyega, Dobro bode nyega Delo BKM 1789, 3b
2. izpolniti: Nikaj ne obecsaj, ka nemores zdr'sati KM 1790, 16; ki, ka obecsa, ne zdr'zi KŠ 1771, 528; da zdr'zite zapouvidi Goſzpouda Boga KŠ 1754, 157; csi tou zapouvid zdr'zimo KŠ 1754, 34; csi, ſzkákſov ricsjouv zdr'zite BKM 1789, 520; ſteri eto zapouvid ne zdr'zijo KŠ 1754, 13; Vſzákom dugoványi mertik zdr'ſi KM 1790, 78; naj tvoje zapouvidi zdr'simo KM 1783, 19; Ki nám je obecsanye, Szvoje zdr'zao BKM 1789, 7; I zdr'zao je oblübo KAJ 1870, 50; I tou rejcs ſzo zdr'zali KŠ 1771, 129
zdržàti se -ím se
1. ohraniti se: ona, zſterimi ſze tejlo od gláda vu 'zitki zdr'zati more KŠ 1754, 166; nouvo vino vu nouvo poſzoudo vlejvajo, i obouje ſze zdr'zi KŠ 1771, 29; Boug Sziná ſzvojega naj ſze zdr'zi ſzvejt po nyem KŠ 1771, 272; zdr'zte ſze od etoga hüdoga národa KŠ 1771, 347
2. vzdržati se: Csi ſze pa nemrejo zdr'zati, naj ſze o'zenijo KŠ 1771, 502; on ſze pa zdr'zi KŠ 1771, 495
zdržáni -a -o
1. ohranjen: ka ſzam ſztvorjeni, i do etoga dnéva zdr'sán KM 1783, 3; nebi bilou edno tejlo zdr'záno KŠ 1771, 80; i do naſega vrejmena zdr'zánoj rejcsi KŠ 1771, A7b
2. rešen: koga zdr'zánoga zmourja, 'ziveti ne nihá KŠ 1771, 427; Ár ſzmo po tebi zdr'záni BKM 1789, 90
Prekmurski
zebràti -berém dov. izbrati, izvoliti: ali takse vodé szi zeberéjo KAJ 1870, 25; Hodmo, i zebermo szi Nyé pôt KAJ 1848, 137; Zébrao bi náſz za ſzini ſzvoje BKM 1789, 36; Tô szam szi Zébrala v-popovji AIP 1876, br. 7, 3; ſtere je vö zébrao KŠ 1754, 128; Szpráviscse zébralo ono poszlaniksztvo AI 1875, kaz. br. 2; 'Ze szta nyemi edno deklino zébrala AIP 1876, br. 5, 5; szina szo za kralá zébrali AI 1875, kaz. br. 3
zebráni tudi zabráni -a -o
1. zbran: návuk vore zſzvétoga piſzma vküp zebráni TF 1715, 1; Prikázao je Bougi dári, ali zebráne KM 1796, 8
2. izbran, izvoljen: Od orszácskoga szpráviscsa zebrá-no poszlaniksztva tanácsivanye AI 1875, br. 1, 1; sze pregdá od szpráviscsa zabráno nazavüpsztvi AI 1875, kaz. br. 2; ſcsém zdr'zati, Vu zebránoj mojoj czirkvi BKM 1789, 185; Tou ſzo zapouvidi od Bouga zebráne KM 1783, 277; V cêlom országi zebráni poszlavci AI 1875, kaz. br. 1; Pojdmo noter Vu ſzpráviſcse kzebránim ſzvéczom tvojim BKM 1789, 139; Po drügi zebráni hránaj notriprineszéjo szklêco KAJ 1870, 229
zebráni -a -o sam. izvoljeni: dáj, da jaſz med zebráne tvoje zracsúnan bodem KŠ 1754, 229
Svetokriški
zelišče -a s zelišče: tvoje pijtje bo ta frishna voda, inu ſhpisha tu ſrovu korejne, inu sheliszhe im. ed. ǀ kaj s'ena arznja, ali shelishzhe im. ed. bode tebe osdravilu ǀ po potih lepu dishezhe seheliszhe im. ed., inu piſſane roſſizhe ſe vidio pottroſene ǀ hozhe szhiſtiti od vſyga nenuzniga, inu shkodliviga sheliszha rod. ed. ſvoj vèrt ǀ on je sgruntal mozh, inu nuz tiga sheliszhia rod. ed. ǀ So rezhy tiga ſvejta perglihane roshi, travi, sheliſzhi daj. ed. ǀ je bil … sapovedal … sheliszhi daj. ed. de ga imà arznovati ǀ hodi od kraja, po verti, inu tu hudu sheliszhe tož. ed. vun pleve ǀ nam perneſse selishe tož. ed., roshize, driveſsa, inu ſad ǀ ſi bil ſapovedal ſemli de bi imela roditi roſse, zheliſzhe tož. ed., dreuie, in ſad ǀ Vij ſte ſe nevuzhili … s'ſelishzhe tož. ed., dreuie inu ſad imenovati ǀ maihinu je shenfovu sernu, vener kadar ſraſte je to ner vekshe mej uſem seliszhem or. ed. ǀ Kadar pak ſraſte, taku je tu ner vekſhe mej vſem ſeliſzem or. ed., inu poſtane enu drivu ǀ kadar pak ſraſte, taku je tu ner vekshe mej vſem seliſzhem or. ed., inu poſtane enu drivu ǀ s'temi piſſanimi roſhizami, inu s'selenem sheliszom or. ed. ǀ de bi ſposnali muzh, inu nuz teh selijsh rod. mn. ǀ nuz, inu muzh teh seliszh rod. mn. ǀ peteln kadar hudu ſe pozhuti, ene gvishne sheliszha tož. mn. poſna
Prekmurski
zglìhati -am dov. izenačiti, zravnati: Sz-práhom zgliha mocsne zide KAJ 1848, 182; I zemlouv te zglihajo KŠ 1771, 237; Nego Boug je tak zglihao tejlo KŠ 1771, 515
zglìhati se -am se
1. izenačiti se, zravnati se: Dokecs tejlo gori ſtáne, Ino ſze 'snyom zgliha vküpe SŠ 1796, 119; tô sze z-gorivzétom nôvom dugi zgliha AI 1875, kaz. br. 2
2. poravnati se: kaj, csi ſze dvá z-váſz zglihata nad kakſté dugoványem KŠ 1771, 59; ali ſzo ſze nej mogli zglihati KM 1790, 92
zglìhani -a -o izenačen, primerjan: Nouvoga Zákona exemplár, ſteri je ſzprvim Dühá ſzvétoga piſzmom zglihani KŠ 1771, A4a
Prekmurski
zgodìti se tudi zgoudìti se -í se dov. zgoditi se: tak sze more zgoditi, kak vise naprêdáno AI 1875, kaz. br. 3; ſzrécſa, stera ſze vám zgodi SM 1747, 30; Kakda ſze tou zgodi KŠ 1754, 196; i hüſa déra ſze zgodi KŠ 1771, 29; Ka ſze mi li ſz-Tebom zgodi BRM 1823, 10; Vcsászi sze zgodi priszpodáblanye KOJ 1833, 31; trôst odpré, ka sze tô naszkoroma zgodi AI 1875, kaz. br. 1; Tak se nebojim, ka se kaj zgodi meni BJ 1886, 7; eden piſzk ne prejde zprávde, dokecskoli ſze vſza ne zgodijo KŠ 1771, 14; bode sze kaj zgodilo AI 1875, br. 2, 2; Zgoudila ſze je pa i pernya med nyimi KŠ 1771, 264; Tou ſze jepa czilou záto zgoudilo KŠ 1771, 6; Za Taksonya sze je zgoudilo KOJ 1848, 10; v-králeszkoj palacsi sze zgodilo AI 1875, kaz. br. 1; vſza, ſtera ſzo ſze zgoudila KŠ 1771, 60; Gda bi ſze záto ete gláſz zgoudo KŠ 1771, 344
zgòdjeni tudi zgòjeni -a -o ki se je zgodil: Ali zgodjeno sze je nêmoglo nezgodjeno vcsiniti KAJ 1870, 83; Od po ſzmrti Kriſzt. zgojenoga dugoványa KŠ 1771, 328; potrebno bilô sze szpomenôti za bole razumênya szledi zgodjenoga AI 1875, br. 2, 1; i poglednimo to zgojeno rejcs KŠ 1771, 168; Po ſzmrti zgojena dugoványa KŠ 1771, 249
Svetokriški
zgrevan -a prid. skesan: na letu grè v' Zerku sgrevan im. ed. m ǀ pogleda ter vidi, de je ſgrevan im. ed. m v'ſvojm Serzi ǀ s' grevan im. ed. m kakor ta sgubleni Syn pred tvojo Dobruto ſposnam mojo veliko pregreho ǀ zhe bodo ſturili tu kar ſturj en sgrevani im. ed. m dol. tat ǀ shlishim de meni pravi una sgrevana im. ed. ž dusha ǀ Shelish o ti greshna, ali vener s'grevana im. ed. ž dusha narpoprej en vezhni mijr shnijm ſturiti ǀ nihdar ſvoje Milostive ozhy neoberne od te greshne sgrevane rod. ed. ž dushe ǀ s'enkrat sdihnit s'praviga sgrevaniga rod. ed. s serza moresh G: Boga ſi vdobiti ǀ Gospud ſe vſmili zhes tiga sgrevaniga tož. ed. m ži. hlapza ǀ ſvoje miloſtovie ozhij nar rajshi oberne na takushno sgrevano tož. ed. ž dusho ǀ poſt ſzhiſti nasho pamet, meſſu pokornu ſturj duhu, ſerze pokornu, inu sgrevanu tož. ed. s ǀ imash s' tem sgrevanem or. ed. m Davidam pohleunu rezhi ǀ puſtiſe shlishat s' pohleuno, inu s' grevano or. ed. ž shtimo ǀ s' grevanem or. ed. s ſerzam ǀ pohleuni, inu sgrevani im. mn. m ſte v' to Boshio vesho prishli Boshjo beſſedo poshlushat ǀ Tezite vſe greshne sgrevane im. mn. ž dushe k'vaſhimu G. Bogu ǀ premisli tu Nebesku veſſelje perpraulenu tem sgrevanem daj. mn. greshnikom ǀ vaſſ videm shaloſtne, inu sgrevane tož. mn. m ǀ videozh nyh pohleune gvante, nyh shaloſtne ozhij, nyh bleda liza, nyh sgrevane tož. mn. ž/s ſerza → zgrevati se
Prekmurski
zgrüntávanje -a s premišljevanje, razglabljanje: Visgálás; zgrüntávanye, preglejüvanye KOJ 1833, 182; Od zgrüntávanya Rejcsih KOJ 1833, 11; Od zgrüntávanya rêcsih AIN 1876, 69; Keliko Tálov má Düsne Vejſzti zgrüntávanye KMK 1780, 67; vcsi zgrüntávanye rejcsih (szónyomozás) KOJ 1833, 1; Po vnôgi zgrüntávanyaj tô právijo AIP 1876, br. 3, 6
Prekmurski
zgübìti tudi zgibìti -ím dov.
1. izgubiti, postati revnejši za kako stvar: naj vſze, nikaj ne zgibim 'znyega KŠ 1771, 285; nezgibi nájem ſzvoj KŠ 1771, 34; Glédajte ſze, naj ne zgibimo, ſtera ſzmo delali KŠ 1771, 737; da Törci zgibijo 30 jezér KOJ 1848, 106; da bi vſza ſzvoja na etom ſzvejti zgübo KMK 1780, 71; kaj, ſtere ſzi meni dáo, nej ſzam 'znyih zgübo ni ednoga KŠ 1771, 325; Szmrt .. Ár je ſzvoj 'zálecz zgibila BKM 1789, 94
2. postati revnejši za kako duhovno dobrino: I cſi bi ſze mi pripetilo Jezuſſa zgibiti KM 1783, 83; Ni nyega nigdár ne zgibim BKM 1789, 93; I Nebéſz nezgübim BRM 1823, 9; Vu szmrti pa trôst szvoj Zgübi KAJ 1848, 4; tak po grejhi nyou (vero) zgibimo KŠ 1754, 79; Csi ga pa povr'zete, Zgübite to zmo'znoſzt BRM 1823, 8; szillabe etaksi nomeni vszi zgibijo KOJ 1833, 23; naj ete dobroute ne zgibimo KŠ 1754, 138; da bi tákſe dobroute, ino blásenſztva nezgübo SM 1747, 22; teda je ono zgübo SM 1747, 5; Ejva i Ádam ſzta czilou vſze tou zgübila KŠ 1754, 96; ſzo tvoi leipi keip zgübili SM 1747, 51
zgübìti se -ím se izgubiti se: i vüpanye ti nevolni sze nezgübi na veke TA 1848, 8
zgǘbivši -a -e ko je izgubil: Zápola János zgübivsi dvá zagovornika KOJ 1848, 80
zgǜbleni -a -o izgubljen: Od zgübléne ovczé KŠ 1771, 221; Gda bi on ſzvojega ocsé zgüblene ſzomaricze iſzkao KM 1796, 53; Stere ſzi meni dáo i niſcse je 'znyih nej zgübleni KŠ 1771, 323; i zgüblen je bio, i nájden je KŠ 1771, 223; Ali naj ne bode nad menom zgüblena moka tvojega Sziná KM 1783, 193; szi zapelana i zgüblena ovcsicza KOJ 1845, 49; angyelje ſzo nám nazáj ſzpravili naſe zgübleno zvelicsanye KŠ 1771, 602; Nazáj nám je zgübleno, Szpravo vecſno bláj'zenſztvo BKM 1789, 101; Záto, i kiſzo záſzpali vu Kriſztuſi, zgübleni ſzo KŠ 1771, 522; tak ſzo vſza tákſa dela zgüblena KŠ 1771, 438
Svetokriški
zlat -a prid. zlat: naslon slat im. ed. m pomeni to ſveto, zhaſtito boshio dusho Chriſtuſavo ǀ Leta slati im. ed. m dol. pehar pomeni blagu, danarie, lepoto, zhaſtj ǀ vſe skusi tezhe ta slata im. ed. ž voda te gnade Boshje ǀ enu slatu im. ed. s jeize viſſi pod njegovo poſtelo ǀ S. Theresy namejſti slatiga rod. ed. m perstina je bil dal en shelesni shebil ǀ ena nezhiſta shena s'ſvojo loterio, je bila eno lepo s'ſlatiga rod. ed. m shtuka ſuknio sadobila ǀ S. Catharini Senenski namejſti slate rod. ed. ž krone je bil dal eno bodezho ternievo krono ǀ en slat tož. ed. m pehar mu poda de bi ſi shejo vgaſsil ǀ ſkrivaj ſo bilij hlapzy Egijpterskiga Firshta Ioſepha en ſlat tož. ed. m pekar poſtavili ǀ videozh od ſunaj ta slati tož. ed. m dol. pehar ǀ ſo molili ta ſlati tož. ed. m dol. Nabukodonoſariou Pild ǀ on bò s'Nebes eno slato tož. ed. ž keteno ſpuſtil ǀ ta s. Moſh vſame eno ſlato tož. ed. ž sKledo ǀ de bi s'taistiga enu slatu tož. ed. s telle ſturili ǀ ti neſidish vezh v'tvojm slatem mest. ed. m Krajlevim ſtoli ǀ na slatim mest. ed. m ſtolu ſydi ǀ oſmiru jelenu vèni slati mest. ed. ž Kozhij v'Rim ſo pelali Ceſsarja Aureliana ǀ v'Slatem mest. ed. s oblazhili ǀ de ſi lih s' slatem gvantam or. ed. m so gvantani ǀ si slatam or. ed. m peharam teh lushtu vumosij sledno dusho ǀ tudi on je imel opaſane s'enem ſlatem or. ed. m paſam ſvoje Nebeſke perſij ǀ s' slato or. ed. ž krono kronat ǀ s'eno ſlato or. ed. ž shido svesan ǀ ta S. Appat nevidi obene s'slato or. ed. ž krono kronano ǀ s' ſvojm ſrebernem, inu slatem or. ed. s oblazhilam sdaj ſe ſvèti kakor luna ǀ je bil poſtauel dua ſlata tož. dv. m malika ǀ bodo ti kotli v'hishi Boshy raunu, kakor ty slati im. mn. m pehary ta Altar zerali ǀ Spartanary pak ſo shelesne danarie nuzali, na katerih ſo bile ene slate im. mn. ž ziffre ǀ na mejſti koraud, inu slateh rod. mn. keten kazhe savite noſſio ǀ ony Samy ſo ſmeli is slatih rod. mn. peharu pyti ǀ slate tož. mn. m perstene mu na roko poſtavi ǀ v'slate tož. mn. m perſtene, inu katene ǀ Angel odpre ene slate tož. mn. ž Bukve ǀ Krajli v' ſlate tož. mn. ž ſibeli ſo polosheni ǀ ſo ſlate tož. mn. ž/s teleta molili ǀ na mesti praviga shiviga Boga ſo molili te slata tož. mn. s telleta ǀ hozhe dvej slata tož. mn./dv. s telleta ſturiti ǀ v' teh slateh mest. mn. Moshtranzah ǀ v' ſrebernih, inu v' slatih mest. mn. kelihih ǀ v'slateh mest. mn. kozhijah ſe ſo v'Mestu pelali ǀ v'srebernih, inu v'slatih mest. mn. sKledah ga goſti ǀ vslatyh +mest. mn. kozhyah po nyh mestoh ſo yh pelali ǀ samerkaio s' slatimi pushtobi or. mn. lete Beſſede sapiſſane ǀ ſe ſo pofliſſali takorshne s' slatemy or. mn. peruti te huale do Nebeſs polsdignit ǀ s'slatemi or. mn. ketenamij vpresheni ſo pelali ǀ je bil ſturil en velik drevu, inu eno terto s'ſlatimi or. mn. grosdi ǀ Angely bodo s'slatimy or. mn. puſhtobj vashe dellu samerkali ǀ Angel je s'slatimi or. mn. pushtobi piſſal zlati m zlatnik: ena dusha je vezh uredna, kakor en ardezh slati im. ed. ǀ kadar edn v'krade en ardezh slati tož. ed., nej sadoſti sa pokuro molit, inu ſe poſtit, ampak je treba ta dannar naſai povarnet ǀ nej nesramnosti de bi s'eno krono, s'erdezh slati tož. ed. ne sturil ǀ s' lete kozhje erdezhi slati im. mn. ſó kapali ǀ Salamon je bil shpendal shtiritaushent, inu oſſemſtu million ardezhih slatou rod. mn. ǀ bi imela velati taushent ardezhyh ſlatou rod. mn. ǀ en ſtar pshenize je velal 32 erdezhih slatau rod. mn.
Prekmurski
zlòžen -a -o prid.
1. pokoren: Vsaki človek je dužen poglavárom zložen biti BJ 1886, 44
2. sestavljen, zložen: Ka je Drügim na haſzek zlo'zeno. Li tô gucsi ſzpametno BRM 1823, 386
Prekmurski
zmènkati -am dov. zmanjkati: nika mi nezmenka TA 1848, 18; naj vüszta moja nezmenkajo TA 1848, 12; pokedob bi moski árpádovoga roda zmenkali KOJ 1848, 42; Jaj! -mi szmo v-dobrom zmenkali KAJ 1848
zmènkati se -am se
1. zmanjkati, poiti: Csi ſze zmenká radoſzt KŠ 1754, 265; csi ne bomo jeli, ſze nám zmenká KŠ 1771, 505; Gda vüh zmenka ſze ſzliſanye SŠ 1796, 28; naj ſze nyima nikaj ne zmenká KŠ 1771, 661; ka bi ſze nám naſa telovna hrána zmenkala KŠ 1771, 853; ár da bi ſze vu püſztini nyima voda zmenkála KM 1796, 18; da je onoj kotrigi, ſteroj je kaj zmenkalo, obilnejſe poſtenyé dáo KŠ 1771, 515
2. opustiti, izpustiti: Csi bi ſze pa kaj zmenkalo vu mojoj ſpouvidi KMK 1780, 107
3. prenehati obstajati: Ar ſzo ſze tvoji pravicsni Zmenkali BKM 1789, 184; prvle bi ſze dönok zmenkalo to mourje KM 1783, 210; Zmenkalo ſze mi je moje tejlo KŠ 1754, 14
zmènkani -a -o pomanjkljiv: da bodete popolni, i czejli, vnikom ne zmenkani KŠ 1771, 745
Prekmurski
zmesvr̀ženi -a -o prid. vrinjen: to zmeszvr'seno litero o ali e 'se vönihájo KOJ 1833, 83
Prekmurski
zmirjéinje -a tudi zmerjenjé -á pomirjenje, sprava: Ka eſzi ſzlisi? Miloſztsa, zmérjenyé KŠ 1754, 41; Ár csi je zavr'zenyé nyihovo zmérjenyé ſzvejta KŠ 1771, 473; Od zmérjenyá KŠ 1771, 58; vu Kriſztuſi, po kom ſzmo zdaj zmérjenyé vzéli KŠ 1771, 457; ino je med nami gori poſztavo to reics, toga zmirjeinya SM 1747, 16
Število zadetkov: 707