narediti oblo, okroglo: zaobliti robove desk / reka je zaoblila kamenje
- zaóbliti se ekspr.
postati obel, okrogel: lica so se mu zaoblila; obraz, trebuh se mu je z leti zaoblil / zaradi preobilne hrane se je zaoblil
Zadetki iskanja
SSKJ²
zaóbliti -im dov. (ọ̄ ọ̑)
narediti oblo, okroglo: zaobliti robove desk / reka je zaoblila kamenje
narediti oblo, okroglo: zaobliti robove desk / reka je zaoblila kamenje
postati obel, okrogel: lica so se mu zaoblila; obraz, trebuh se mu je z leti zaoblil / zaradi preobilne hrane se je zaoblil
Pleteršnik
zapę́ti, -pnèm, vb. pf. zuhefteln, zuknöpfen; srajco, suknjo, hlače si z.; z buciko z., zunadeln, Cig.; z verižico z., zuketteln, Cig.; remen si z., den Riemen zuschnallen; — (fig.) nebo se zapne, der Himmel umwölkt sich, nebo je zapeto (ist umwölkt), C.; gora je od megel zapeta (in Wolken gehüllt), C.; s kljuko z., verhaken, Cig.; z. se, sich verhäkeln, Cig.; hangen bleiben, Jan., Svet. (Rok.); za golenico sem se zapel ob tisto mejo, Jurč.; — (fig.) z. se za kaj, sich auf etwas caprizieren, es haben wollen, Cig.
SSKJ²
Jezikovna
»Zasavska Sveta gora« in zapis velike začetnice
Zanima me velika začetnica pri poimenovanju hriba ZASAVSKA SVETA GORA.
SSKJ²
zavétje -a s (ẹ̑)
1. kraj, prostor, zavarovan pred vetrom: trta v zavetju dobro uspeva; zavetje ob zidu / hiša daje marelici zavetje
2. kraj, prostor, kjer je kdo zavarovan, zaščiten pred čim: iskati zavetje pred dežjem; iz zavetja gledati šviganje bliskov / ekspr. v sobi je našla zavetje njegova obsežna knjižnica / ekspr., z oslabljenim pomenom: hiteti v zavetje gora; biti varen v zavetju noči
3. kraj, prostor, kjer lahko kdo varno prebiva: prositi za zavetje; dati komu zavetje za nekaj dni; iz domačega zavetja oditi v mesto v šolo / koča je bila priljubljeno zavetje planincev / prositi za zavetje v tuji državi azil; pren. skriti se v zavetje ideologije
1. kraj, prostor, zavarovan pred vetrom: trta v zavetju dobro uspeva; zavetje ob zidu / hiša daje marelici zavetje
2. kraj, prostor, kjer je kdo zavarovan, zaščiten pred čim: iskati zavetje pred dežjem; iz zavetja gledati šviganje bliskov / ekspr. v sobi je našla zavetje njegova obsežna knjižnica / ekspr., z oslabljenim pomenom: hiteti v zavetje gora; biti varen v zavetju noči
3. kraj, prostor, kjer lahko kdo varno prebiva: prositi za zavetje; dati komu zavetje za nekaj dni; iz domačega zavetja oditi v mesto v šolo / koča je bila priljubljeno zavetje planincev / prositi za zavetje v tuji državi azil; pren. skriti se v zavetje ideologije
Pravopis
Pleteršnik
Celotno geslo
Etimološki
zgóraj prisl.
SSKJ²
zgrabíti in zgrábiti -im, in zgrábiti -im dov. (ī á ȃ; á ȃ)
1. z grabljami spraviti skupaj: zgrabiti listje, pesek; zgrabiti na kup; zgrabiti seno v ograbke
2. močno, sunkovito prijeti kaj: zgrabiti bič, palico; zgrabiti za vrv; zgrabiti z obema rokama; jezno, trdno zgrabiti / zgrabil ga je in zvezal; zgrabiti koga za vrat; zgrabiti se za glavo / pes zgrabi mačko; zgrabiti s kremplji, z zobmi / zgrabiti s kleščami / stroj mu je zgrabil roko / vrtinec ga je zgrabil in potegnil vase / klic psu zgrabi
// nav. ekspr. z nenadnim, sunkovitim gibom vzeti: zgrabil je knjigo in odšel; zgrabil je šop bankovcev in mu jih dal / riba je zgrabila za vabo
3. ekspr. odvzeti komu prostost; prijeti: zgrabiti begunca; tatu so zgrabili, ko je lezel skozi okno / zgrabiti nasprotnikove vojake ujeti
4. začeti intenzivno delati; zagrabiti: fantje, zdaj bomo pa zgrabili / znava vse in zgrabiva vsak za tri narediva
// z glagolskim samostalnikom, v zvezi z za izraža nastop intenzivnega opravljanja dela, opravila, kot ga določa samostalnik: z veseljem so zgrabili za delo / spet so zgrabili za vesla začeli veslati
5. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop intenzivnega telesnega, duševnega stanja, kot ga določa samostalnik: zgrabila jih je morska bolezen; človeka zgrabi groza, hrepenenje, jeza; zgrabil jo je kašelj; krč ga je zgrabil v roko
// izraža nastop intenzivnega razpoloženja, kot ga določa sobesedilo: kaj te je zgrabilo, da si vse pustil; brezoseb. včasih ga zgrabi, pa kar odide / zgrabila ga je misel na beg
6. ekspr. intenzivno prevzeti in ohraniti pod vplivom, v oblasti: prijateljeva nesreča ga je zgrabila / pesem, povest človeka zgrabi; zgrabila jih je veličina gora
● ekspr. zgrabiti bika za roge odločno se lotiti težkega, zahtevnega dela; ekspr. zgrabiti vsako priložnost izkoristiti; če mu prst ponudiš, pa roko zgrabi če pokažeš pripravljenost storiti majhno uslugo, zahteva veliko; zgrabiva zadevo pri glavi začniva z bistvom stvari; ekspr. pisatelj je zgrabil življenje s prave strani opisal, prikazal; ekspr. spet je zgrabil za krmilo prevzel vodilni položaj, vodstvo; ekspr. zgrabiti za orožje, puško, star. za meč začeti se bojevati, pripraviti se na boj; ekspr. zgrabili te bodo za ušesa kaznovali te bodo; ekspr. zgrabilo ga je pri srcu, v križu začutil je močno bolečino; ekspr. fanta so trdo zgrabili strogo so ravnali z njim
1. z grabljami spraviti skupaj: zgrabiti listje, pesek; zgrabiti na kup; zgrabiti seno v ograbke
2. močno, sunkovito prijeti kaj: zgrabiti bič, palico; zgrabiti za vrv; zgrabiti z obema rokama; jezno, trdno zgrabiti / zgrabil ga je in zvezal; zgrabiti koga za vrat; zgrabiti se za glavo / pes zgrabi mačko; zgrabiti s kremplji, z zobmi / zgrabiti s kleščami / stroj mu je zgrabil roko / vrtinec ga je zgrabil in potegnil vase / klic psu zgrabi
// nav. ekspr. z nenadnim, sunkovitim gibom vzeti: zgrabil je knjigo in odšel; zgrabil je šop bankovcev in mu jih dal / riba je zgrabila za vabo
3. ekspr. odvzeti komu prostost; prijeti: zgrabiti begunca; tatu so zgrabili, ko je lezel skozi okno / zgrabiti nasprotnikove vojake ujeti
4. začeti intenzivno delati; zagrabiti: fantje, zdaj bomo pa zgrabili / znava vse in zgrabiva vsak za tri narediva
// z glagolskim samostalnikom, v zvezi z za izraža nastop intenzivnega opravljanja dela, opravila, kot ga določa samostalnik: z veseljem so zgrabili za delo / spet so zgrabili za vesla začeli veslati
5. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop intenzivnega telesnega, duševnega stanja, kot ga določa samostalnik: zgrabila jih je morska bolezen; človeka zgrabi groza, hrepenenje, jeza; zgrabil jo je kašelj; krč ga je zgrabil v roko
// izraža nastop intenzivnega razpoloženja, kot ga določa sobesedilo: kaj te je zgrabilo, da si vse pustil; brezoseb. včasih ga zgrabi, pa kar odide / zgrabila ga je misel na beg
6. ekspr. intenzivno prevzeti in ohraniti pod vplivom, v oblasti: prijateljeva nesreča ga je zgrabila / pesem, povest človeka zgrabi; zgrabila jih je veličina gora
● ekspr. zgrabiti bika za roge odločno se lotiti težkega, zahtevnega dela; ekspr. zgrabiti vsako priložnost izkoristiti; če mu prst ponudiš, pa roko zgrabi če pokažeš pripravljenost storiti majhno uslugo, zahteva veliko; zgrabiva zadevo pri glavi začniva z bistvom stvari; ekspr. pisatelj je zgrabil življenje s prave strani opisal, prikazal; ekspr. spet je zgrabil za krmilo prevzel vodilni položaj, vodstvo; ekspr. zgrabiti za orožje, puško, star. za meč začeti se bojevati, pripraviti se na boj; ekspr. zgrabili te bodo za ušesa kaznovali te bodo; ekspr. zgrabilo ga je pri srcu, v križu začutil je močno bolečino; ekspr. fanta so trdo zgrabili strogo so ravnali z njim
- zgrabíti se in zgrábiti se, in zgrábiti se ekspr.
spopasti se, spoprijeti se: fantje so se zgrabili; patrulja se je zgrabila s sovražnikom; zgrabiti se z orožjem / zgrabila sta se zaradi zemlje / zgrabiti se z življenjem
- zgrábljen -a -o:
krivci še niso zgrabljeni; zgrabljeno seno
Celotno geslo
ePravopis
Zielona Góra
Predlog
Zielone Góre samostalniška zveza ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj na Poljskem
IZGOVOR: [želóna gúra], rodilnik [želóne gúre]
BESEDOTVORJE: Zielonogórčan, Zielonogórčanka, Zielonogórčanov, Zielonogórčankin, zielonogórski
Pleteršnik
zlȃhkoma, adv. mit Leichtigkeit, leichtlich, Mur.; Cig., Jan.; to ni izteklo zlahkoma, LjZv.; poplava je valila z gora težke plošče tako zlahkoma, kakor bi bile šiške, LjZv.; — ungezwungen, Cig.
SSKJ²
zváti zôvem nedov., zvál (á ó) star.
1. klicati, pozivati: zove nas na boj; zvati na pomoč
2. imenovati: zvali so jo Micka; kako se zove ta gora / zovejo ga krivi prerok
● nar. vzhodno ni odrekel, če so ga zvali prosili; nar. vzhodno zvali so jih v goste vabili
1. klicati, pozivati: zove nas na boj; zvati na pomoč
2. imenovati: zvali so jo Micka; kako se zove ta gora / zovejo ga krivi prerok
● nar. vzhodno ni odrekel, če so ga zvali prosili; nar. vzhodno zvali so jih v goste vabili
- zván -a -o:
zvani gostje
● zastar. uveljavljal je svoj tako zvani življenjski nazor pri omejitvi, negotovosti v izjavi tako imenovani
Celotno geslo
ePravopis
Žička gora
Predlog
Žičke gore samostalniška zveza ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
vzpetina nad Žičami
IZGOVOR: [žíčka gôra], rodilnik [žíčke gôre]
PRIMERJAJ: žički
Pleteršnik
žȋłnat, adj. 1) aderig, aderreich, vieladerig, gefäßreich, Mur., Cig., Jan.; — 2) nervig, sehnig, Jan.; žilnata kita, Dict.; — 3) reich an Gängen: žilnata gora, ein Ganggebirge, Cig.
SSKJ²
Pravopis
Celotno geslo
ePravopis
Žumberak
Predlog
Žumberka samostalnik moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
pokrajina na Hrvaškem
IZGOVOR: [žúmberak], rodilnik [žúmberka]
BESEDOTVORJE: žumberški
PRIMERJAJ: Žumberška gora
Celotno geslo
ePravopis
Žumberška gora
Predlog
Žumberške gore samostalniška zveza ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
pokrajina na Hrvaškem
IZGOVOR: [žúmberška gôra], rodilnik [žúmberške gôre]
Celotno geslo
ePravopis
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 32
- 33
- 34
- 35
- Naslednja »
Število zadetkov: 699
Dostopnost