Fran > Jezikovna

Ali je besedna zveza nekogaršnji avtomobil pravilna?

Torej v javnosti, torej pri znanih osebah vseh vrst ter tudi nasploh v mediji in izjavah se konstantno pojavlja besedna zveza temu ni tako, ki se uporablja vedno kadar želi nekdo povedati, da ne kaj ni res, da se ni tako zgodilo, da je resnica drugačna, torej zanika neko drugo izjavo. Prosil bi za pojasnilo, ali je ta raba napačna, zakaj je do nje prišlo in ako bi se reklo prav, recimo to ni tako? Skratka zanima me vse o tem nesrečnem temu ni tako...

P. P. 

Biologi vztrajajo, da kača ugrizne, ne piči, vendar pa je tako v SSKJ kot pravopisu navedeno, da kača piči. Prosim za pojasnilo.

Morda se vam bo vprašanje zdelo smešno, ampak z učenci nismo našli odgovora: kako rečemo dejanju, ko "prižgemo", "vključimo" kemični svinčnik, tisti, na vzmet? Hvala za razmislek.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 6. 2026.

Zanima me, kateri predlog je pravilen: ali pravilno rečemo, da kličemo iz telefonske številke, ali da kličemo s telefonske številke? Isto me zanima za transakcijski račun: denar nakažemo s transakcijskega računa ali iz transakcijskega računa?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 6. 2026.

Po kateri sklanjatvi se sklanja kratica SE (stratigrafska enota)? Ali pri sklanjanju dobi končnico ali ne?

Je npr. prav Poišči alfa samca in samico, ali je treba posebej označiti oba samostalnika: Poišči alfa samca in alfa samico, če želimo uporabiti enak pridevnik za oba samostalnika.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 6. 2026.

Zanima me, kako bi z eno besedo rekel, da sem risbo dopolnil, ker dorisati izgleda ni slovenska beseda oz. je ni v SSKJ.

Zanima me, ali lahko uporabimo izraz meso nečesa za poudarjanje najpomembnejšega dela nečesa, podobno, kot se to počne v angleščini s frazemom the meat of it.

Na primer, The meat of the novel lies in its powerful exploration of human emotions. bi bilo prevedeno kot Meso romana leži v njegovi močni raziskavi človeških čustev..

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 6. 2026.

Zanima me, če lahko vejica nadomesti veznik ali, kot npr. v naslednjih primerih:

• Rezance lahko dobiš s piščancem, govedino ali tofujem.

• Rezance lahko dobiš s piščancem ali govedino ali tofujem.

• Rezanci vsebujejo zelenjavo, arašide in piščanca, govedino ali tofu.

• Rezanci vsebujejo zelenjavo, arašide in ali piščanca ali govedino ali tofu.

Je ali pred vsako alternativo res potreben?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 6. 2026.

Pripravljam univerzitetni učbenik z naslovom Zvezde, osončja in njihovo opazovanje. To je tudi prilika za razmislek o načinih poimenovanja v slovenščini. Po izkušnjah se namreč ideje kdaj tudi »primejo«, in če ga človek polomi, mu je potem žal. Taka moja nesrečna odločitev v preteklosti je bila, da solar system prevajam v sončni sistem, namesto mnogo boljše izbire osončje.

Prosil bi za vaše mnenje o naslednjem dvomu. Ko na nebu nekaj opazujemo, je to: (1) objekt, (2) telo, (3) predmet?

Izbira 3 najbrž takoj odpade, kljub temu da je to direktni prevod angleškega object. Po mojem namreč preveč sugerira nekaj trdnega in snovnega.

Varianta 2 je zanimiva, še zlasti, ker imamo ustaljeno zvezo nebesno telo. Vendar v tekstu, ki ga je 500 strani, ne morem vedno znova zraven navajati pridevnika. Sam izraz telo pa ima nekaj nadiha nečesa trdnega. Zemlja in Luna sta nedvomno telesi, imata tudi trdno površino. Če bi bil velikan, bi ju lahko prijel v roko. Nekoliko bolj problematična sta Jupiter in Sonce ter zvezde nasploh: to so kroglasti skupki plina, še vedno pa imajo dobro definiran rob, zelo jasno je, kaj je znotraj in kaj zunaj. Največ težav je z oblaki skrajno razredčenega plina v prostoru med zvezdami: so to telesa, vsaj oblake v Zemljini atmosferi bomo redko imenovali telesa? Tu je torej meja med znotraj in zunaj nekoliko zabrisana. Končno je telo potem tudi naša Galaksija, čeprav gre v bistvu za združbo stotin milijard zvezd (in še česa zraven). Ampak, v astronomiji bomo govorili, da opazujemo Galaksijo v Anromedi: torej opazujemo to telo?

Varianta 1 je sicer pogosto v rabi v žargonu, je pa nedvomno (nepotrebna?) tujka in morda je sedaj (zadnji) čas, da se jo vrže s prestola.

Niham torej med izbirama 1 in 2, pri čemer telo pogosto zaradi teka besedila ne bo moglo imeti pridevnika nebesno. V Franu izbiro 1 priporoča stavek: obrniti kamero proti objektu, medtem ko izbiro 2 podpira prozorno telo, plinasta/trdna telesa, nebesna telesa in nasploh pomen 4: od okolja ločena snovna celota.

Mi torej svetujete, naj uporabljam telo (tudi če je brez pridevnika nebesno) ali naj ostanem pri žargonskem izrazu objekt?

Zanima me kako pa je z uporabo nazivov v primeru, da moraš uporabiti samo ime ali samo priimek? Npr. da prijavljaš nekoga na neko konferenco, ki ne dopušča posebne navedbe naziva, želiš pa izpostaviti, da ima oseba naziv. Ali ga pripišeš k imenu ali k priimku?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 6. 2026.

Nikjer nisem našla pravil glede alinejnega naštevanja po črkah slovenske abecede v slovenskih besedilih/dokumentih. Zaradi vsesplošne rabe angleščine se namreč pogosto uporabljajo črke tega jezika.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 6. 2026.

Kakšna so pravila za alinejno naštevanje v alinejnem naštevanju?

Primer: Danes moramo kupiti: a) jajca b) mleko c) sir: – kravji – ovčji č) papriko

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 6. 2026.

Imam vprašanje v zvezi z alinejnim naštevanjem. Včasih opažam, da pisci npr. v seminarskih ali diplomskih nalogah ne pišejo alinej eno za drugo, ampak po kateri od alinej napišejo še nek dodaten samostojen odstavek besedila, ki ni del alineje, se pa nanjo nanaša, ali pa prilepijo sliko, ki ima seveda tudi nek svoj podpis. Celota nato izgleda precej nenavadno, saj se smisel alinejnega naštevanja nekako izgubi, saj je seznam prekinjen. Zanima me, če je v takem primeru sploh pravopisno pravilno uporabljati alineje in ali bi bilo bolj smiselno uporabiti kakšno drugo rešitev, npr. brez uporabe alinej.

Za ponazoritev tega problema dodajam primer, ki je sicer precej enostaven; v diplomskih nalogah gre za kompleksnejše primere.

Na dopust ne smemo brez: – sončnih očal,

[Slika sončnih očal] Slika 1: Sončna očala

Izberite očala z UV-zaščito.

– zaščitne kreme,

[Slika kreme] Slika 2: Zaščitna krema

Izbrana krema naj ima čim višji zaščitni faktor.

– kopalk.

[Slika kopalk] Slika 3: Kopalke

Najbolje je, da s seboj vzamete vsaj dva para kopalk.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 6. 2026.

Ali obstaja beseda za osebo, ki v terariju goji živali? Terarist?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 6. 2026.

V vašem slovarju nisem našel glagolov avtoštopati niti avtostopati, našel pa sem samostalnike kot npr. avtoštopar, avtostopar, itd. Na osnovi najdenih samostalnikov sklepam, da sta v slovenščini dovoljena tudi iskana glagola, ne razumem pa, zakaj jih v vašem slovarju ni možno najti.

Poznamo množinske neštevne samostalniki (npr. možgani) in neštevne edninske samostalnike (npr. zrak).

Ali obstajajo mogoče tudi neštevni dvojinski samostalniki?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 6. 2026.

Zanima me, ali obstaja nedovršna oblika glagola opomoči, ki bi jo lahko uporabil v spodnji povedi?

Roža se je že skoraj posušila, po presaditvi v novo zemljo, bogato s hranili, pa se je hitro začela (nedovršna oblika glagola opomoči).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 6. 2026.

Pozdravljeni, zanima me, ali je v strokovni in znanstveni literaturi pri citiranju običajno podvajanje črk v okrajšavi npr. za dva ali več urednikov = uur.?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 6. 2026.