Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
oroséti -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. orositi se: čelo mu je oroselo
    orosèl in orosél -éla -o: orosela šipa; oroselo oko
SSKJ
orumenéti -ím dov. (ẹ́ í) postati rumen: drevje je že orumenelo / ekspr. v teh letih je ostarel in orumenel
    orumenèl in orumenél -éla -o: orumenele liste rastlinam sproti odstranjujemo; svečnik s staro, orumenelo svečo
SSKJ
osaméti -ím dov. (ẹ́ í) knjiž.  
  1. 1. ne biti več v stikih, povezavi z drugimi: kdor ne hodi med ljudi, osami; na stara leta je mati osamela
  2. 2. ekspr. postati prazen, pust, neobljuden: prej živahni dom je zdaj osamel; med vojno so kmetije osamele / gozd v jeseni osami
    osamèl in osamél -éla -o 
    1. 1. deležnik od osameti: čutil se je osamelega in zapuščenega; osamela ženica; hiša je bila osamela in brez otroškega smeha; ekspr. osamelo srce
    2. 2. ki okoli sebe, v bližini nima drugih stvari svoje vrste; osamljen: osamelo drevo
SSKJ
osinjéti -ím dov. (ẹ́ í) knjiž., redko posinjeti: kričala je, da ji je obraz osinjel
    osinjèl in osinjél -éla -o: od mraza, strahu osinjele ustnice
    ●     knjiž., redko osinjeli obraz je za trenutek zardel bledi
SSKJ
osirotéti -ím dov. (ẹ́ í) 
  1. 1. postati sirota: s šestimi leti je osirotela; zgodaj osiroteti
  2. 2. star., v zvezi s hiša postati prazen, nenaseljen: hiša je osirotela in se bo začela podirati
    // obubožati: sosed je osirotel in se z ostanki premoženja preselil
    osirotèl in osirotél -éla -o: skrbeti za osirotele otroke; osirotela hiša
    ♦     čeb. osirotela čebelja družina čebelja družina, ki je brez matice
SSKJ
osivéti -ím dov. (ẹ́ í) 
  1. 1. navadno v zvezi z lasje, brada postati siv: brada mu je osivela; lasje osivijo / knjiž. obraz ji je osivel
  2. 2. dobiti sive lase: od strahu osiveti; v njegovi družini so vsi zgodaj osiveli
  3. 3. knjiž. postarati se: zdaj sem osivel in veselja ni več
    ●     knjiž., ekspr. v tej službi je osivel zelo dolgo je (bil) v tej službi
    osivèl in osivél -éla -o: osiveli lasje; že osivel moški
SSKJ
oslabéti -ím dov. (ẹ́ í) 
  1. 1. postati slab, onemogel: v dolgi bolezni je oslabel; konji so oslabeli od lakote / rastlina v taki zemlji oslabi
  2. 2. izgubiti popolnost svojih značilnosti: napadi so oslabeli
    // nav. 3. os. prenehati (zadovoljivo) opravljati svojo funkcijo: težko hodi, ker so mu zaradi dolgega ležanja noge oslabele; oči so mu oslabele; srce oslabi / na starost vid oslabi
    ♦     lingv. samoglasnik oslabi se izgovarja manj izrazito
    oslabèl in oslabél -éla -o: okrevališče za oslabele otroke; biti oslabel od bolezni; po tej bolezni je vstal še bolj oslabel; našel ga je še živega, a zelo oslabelega; oslabele oči
SSKJ
oslepéti -ím dov., oslépi (ẹ́ í) 
  1. 1. postati slep: na starost je oslepel / kot podkrepitev naj oslepim, če lažem / oči so ji oslepele
  2. 2. ekspr. ne moči razsodno misliti, presojati: strast ga je tako prevzela, da je oslepel / kadar je prišla ona, je oslepel za vsa druga dekleta
  3. 3. knjiž. postati moten, neprozoren: če je steklo slabo, šipe oslepijo / ogledalo je oslepelo od vlage
    ●     ekspr. ali ti je pamet oslepela zakaj govoriš, ravnaš tako neumno; ekspr. kar oslepel je od besa bil je zelo jezen
    oslepèl in oslepél -éla -o: oslepele oči; napol oslepela in gluha ženska
SSKJ
ostaréti -ím dov. (ẹ́ í) postati star: oče je ostarel / prezgodaj ostareti
● ekspr. pri stroju je ostarel zelo dolgo je delal pri stroju
    ostarèl in ostarél -éla -o: ostareli starši; ekspr. ostarela dekleta
SSKJ
ostebréti -ím [təb] dov., ostebrì in ostèbri (ẹ́ í) 
  1. 1. knjiž. postati podoben stebru: po teh predelavah je kip ostebrel
  2. 2. ekspr. postati negiben, tog: ob teh besedah je ostebrel
    ostebrèl in ostebrél -éla -o: ostebrele figure
SSKJ
osteklenéti -ím dov. (ẹ́ í) 
  1. 1. postati podoben steklu: riž zalijemo, ko ostekleni
    ♦     metal. pesek ostekleni se spremeni v steklasto snov
  2. 2. ekspr. postati negiben, tog: ostekleneli so od groze / ko je to videl, mu je obraz osteklenel
    // v zvezi z oči na široko odpreti veke in ne premakniti zrkla: bolniku oči osteklenijo / ob pogledu na ta prizor so jim osteklenele oči
    osteklenèl in osteklenél -éla -o: osteklenel pogled; gledal ga je z osteklenelimi očmi
SSKJ
ostekléti -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. ostekleneti: glina pri določeni temperaturi ostekli / ostekleti od groze / oči so mu osteklele od jeze in razburjenja
    osteklèl in osteklél -éla -o: osteklel pogled; osteklele oči
SSKJ
osúti osújem dov., osúl in osùl (ú ȗ) 
  1. 1. obdati rastline z zemljo: osuti krompir; osuti vrtnice; pren. zima je osula veje z ivjem; drevo se je osulo s cvetjem
  2. 2. povzročiti, da kaj v večjih količinah odpade: veter je osul listje z drevja
    osúti se 
    1. 1. v večjih količinah pasti s česa: zaradi slane se je listje osulo
      // izgubiti cvete, liste, seme: cvet se posuši in osuje; paziti, da se snopi preveč ne osujejo
    2. 2. knjiž., ekspr. miniti, preiti: poletje se je osulo skoraj neopazno / ljubezen, sreča, upanje se kmalu osuje; življenje se mu bo osulo
      ●       star. izpuščaj se osuje po koži izpusti
    osúl in osùl -úla -o: osulo igličevje
    osút -a -o: krompir je že osut; trta je bila osuta in prazna; osuto seme
SSKJ
osúti se ospèm se dov., ospí se ospíte se; osúl se in osùl se osúla se in ospèl se in ospél se ospéla se; osút (ú ȅ) pesn. osuti se osujem se: cvetje se ospe / ljubezen, sreča se kmalu ospe mine, preide
● star. izpuščaj se ospe izpusti
    ospèl in ospél -éla -o: ospeli cvetovi
SSKJ
ošibéti -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. oslabeti: ošibela je od bolezni / srce mu je ošibelo
    ošibèl in ošibél -éla -o: ošibele noge; ošibelo telo
SSKJ
otemnéti -ím [təm] dov., otemnì in otèmni (ẹ́ í) 
  1. 1. postati nekoliko temen: nebo je otemnelo
    // izgubiti močen sijaj, svetlobo: ob mrku sonce otemni; zjutraj zvezde otemnijo niso več vidne
  2. 2. knjiž. postati manj izrazit: njegova slava je otemnela
  3. 3. knjiž. postati mrk, neprijazen: obraz mu je otemnel
    ●     knjiž. vsa okna v vasi so otemnela v nobeni hiši več ne gori luč; knjiž. um mu je otemnel postal je duševno bolan
    otemnèl in otemnél -éla -o: srebro, otemnelo od starosti
SSKJ
otolstéti -ím [u̯s] dov. (ẹ́ í) knjiž., redko odebeliti se: otolstel je kot prašiček
    otolstèl in otolstél -éla -o: otolstela psička je ležala v senci
SSKJ
otopéti -ím dov. (ẹ́ í) 
  1. 1. postati manj občutljiv za zunanje dražljaje: vsi čuti so mu otopeli; za bolečine je že otopel
  2. 2. izgubiti voljo, zanimanje za kaj: zaradi prestanega gorja je otopela; od neprestanega dela pri stroju je že skoraj otopel / duševno otopeti
    // pojaviti se v manjši meri, v manj izraziti obliki: ni čudno, da so mu v takem okolju otopela čustva / čut dolžnosti, odgovornosti mu je otopel; vest jim je že čisto otopela
  3. 3. redko postati top, manj oster: ostri robovi kamenja so hitro otopeli
    otopèl in otopél -éla -o: ostali so neprizadeti, otopeli; čustveno otopel človek; otopel za lepoto; prisl.: otopelo strmeti predse
SSKJ
otrdéti -ím dov. (ẹ́ í) 
  1. 1. postati trd, trši: po gnetenju je snov otrdela / nekaterim žuželkam so krila popolnoma otrdela
  2. 2. postati manj gibljiv, manj prožen: prsti, udje so mu z leti otrdeli / otrdeti od mraza, od dolge vožnje
    // ekspr. postati negiben, tog: od strahu smo otrdeli / obraz mu je v trenutku otrdel
  3. 3. ekspr. postati trd, brezčuten: v tem poklicu je čisto otrdel / srce ji je otrdelo
    ♦     lingv. otrdeti izgubiti palatalni element; med. mišica otrdi postane napeta in manj prožna
    otrdèl in otrdél -éla -o: otrdela koža; otrdela plast zemlje; otrdelo koleno
SSKJ
ovdovéti -ím dov. (ẹ́ í) postati vdovec, vdova: hitro, zgodaj je ovdovel
    ovdovèl in ovdovél -éla -o: živela je s svojo ovdovelo hčerjo in vnukom
Število zadetkov: 220