Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovenski pravopis

Pravopis
okléstiti -im dov. okléščen -a; okléščenje (ẹ́; ẹ́ ẹ̑) kaj ~ veje; poud.: ~ stavek |zelo skrajšati, skrčiti|; Toča je oklestila vinograd |potolkla|; poud. oklestiti koga |natepsti, pretepsti|
Pravopis
rožljáti -ám nedov. -àj -àjte, -ajóč, -áje; -àt; rožljánje; (-àt) (á ȃ) Veriga ~a; poud. rožljati po čem Toča ~a ~ strehi |rožljaje udarja|; rožljati z/s čim ~ s ključi; poud. ~ z orožjem |groziti z vojno|
Pravopis
skléstiti -im dov. skléščen -a; skléščenje (ẹ́; ẹ́ ẹ̑) kaj ~ smreko; poud. Toča je sklestila sadno drevje |poškodovala|
Pravopis
stôlči stôlčem [u̯č] dov.; drugo gl. tolči (ó) kaj ~ kamenje; ~ orehe; poud. Toča je stolkla pridelek |uničila|; poud. stolči koga |pretepsti|
Pravopis
tòč tóča tudi tóč -a m s -em (ȍ ọ́; ọ̑) šport. ~ na drogu
Pravopis
tóča -e ž, snov. (ọ́) ~ je pobila žito; poud. ~ kamenja |velika količina padajočega kamenja|
Pravopis
tôlči tôlčem [u̯č] nedov. tôlci -te/-íte, -èč -éča; tôlkel -kla, tòlč/tôlč, tôlčen -a, tôlčenje; (tòlč/tôlč) (ó) koga/kaj ~ grude z motiko; ~ nasprotnika s pestjo; poud. ~ejo jih nadloge |prizadevajo|; ~ orehe; poud.: ~ pomanjkanje |živeti v pomanjkanju|; ~ rekorde |presegati|; ~ sovražnika iz zasede |napadati|; tolči koga po čem ~ fanta po hrbtu; tolči po kom/čem ~ ~ bobnu; publ. ~ ~ najnovejši književnosti napadati, kritizirati jo; poud. ~ ~ sovražniku |silovito streljati|; Dež ~e ~ šipah; Toča ~e; poud.: Za silo še ~emo |shajamo|; Srce mu ~e |močno bije, utripa|
tôlči jo tôlčem jo [u̯č] (ó) knj. pog., poud.: Skupaj jo ~eta navkreber |gresta, hodita|; S težavo jo ~eta skozi življenje |živita|
tôlči se tôlčem se [u̯č] (ó) po čem ~ ~ ~ nogah; poud. ~e ~ ~ prsih, kaj vse je storil |hvali se|; poud. tolči se za kaj ~ ~ ~ svobodo |bojevati se; prizadevati si|; poud. Barve se ~ejo |niso skladne|
Pravopis
usúti usújem dov., nam. usùt/usút; usútje; drugo gl. suti (ú ȗ) kaj ~ zrnje iz vreče; poud. Oblaki so usuli točo |Močno je začela padati toča|
usúti se usújem se (ú ȗ) Na cesto se je usulo kamenje; poud. Dež se je usul |začel močno padati|
Pravopis
zaškrobotáti -ám tudi zaškrobotáti -óčem dov.; drugo gl. škrobotati (á ȃ; á ọ́) Toča je zaškrobotala; zaškrobotati z/s čim ~ s posodo
Pravopis
zatêpsti -têpem dov.; drugo gl. tepsti (é) star. kaj Toča ~e zemljo zbije; redk. zatepsti kaj v kaj ~ sladkor v beljakov sneg vtepsti
zatêpsti se -têpem se (é) star. ~ ~ s prijateljem v krčmo potepajoč se, pohajkujoč zaiti
Pravopis
zníčiti -im dov. -en -ena; zníčenje (í ȋ) star. uničiti, razdejati: kaj Požar je zničil sadove dolgoletnega truda; Toča je zničila polje
zníčiti se -im se (í ȋ) star. izčrpati se, zgarati se

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
desétkati -am nedov.
kaj ekspr. prizadevati občutno številčno izgubo
SINONIMI:
knj.izroč. decimirati, knj.izroč. zdesetkovati
Celotno geslo Sinonimni
uníčiti -im dov.
1.
kaj narediti, povzročiti, da kaj preneha obstajati
SINONIMI:
ekspr. pokončati, ekspr. spremeniti v prah in pepel, ekspr. stolči, ekspr. streti, ekspr. streti v prah, zastar. ukončati, sleng. zjebati, ekspr. zlomiti, ekspr. zmleti, star. zničiti, ekspr. zravnati z zemljo
2.
kaj poškodovati kaj tako, da propade
SINONIMI:
ekspr. pobrati, ekspr. pomoriti, ekspr. vzeti, ekspr. zdelati, star. zničiti
3.
kaj s svojim delovanjem, učinkovanjem narediti kaj neuporabno
SINONIMI:
neknj. pog. fentati, knj.izroč. ruinirati, star. zničiti
4.
koga povzročiti, da kdo več ne obstaja, živi
SINONIMI:
knj.izroč. izničiti, star. končati, ekspr. streti, knj.izroč. ugonobiti, ekspr. zatolči v zemljo, ekspr. zdrobiti v sončni prah, ekspr. zgaziti, ekspr. zmleti v prah, ekspr. zmlinčiti v prah
5.
koga ekspr. narediti, povzročiti, da pride kdo v skrajno neugoden položaj
SINONIMI:
ekspr. pokopati, knj.izroč. ruinirati, ekspr. streti, knj.izroč. ugonobiti, knj.izroč. upropastiti
GLEJ ŠE SINONIM: razbiti
Celotno geslo Sinonimni
zaštropotáti -ám dov.
dati kratke, zamolkle glasove
SINONIMI:

Vezljivostni slovar slovenskih glagolov

Celotno geslo Vezljivostni G
bíti1 bíjem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj udarjati okoli koga/česa / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
Dež bije v okna.
1.1.
kdo/kaj udarjati okoli koga/česa / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
Mož bije /s pestjo/ po mizi.
2.
kdo/kaj udarjati koga/kaj / po kom/čem / kod
Bili so ga /do krvi/.
3.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj imeti kaj
Bijejo odločilno bitko.
4.
v zvezi z ura kaj naznanjati koliko
Ura bije dve.
5.
nav. v zvezi s srce kaj sunkovito premikati se
Srce (mu) še bije.
6.
v zvezi z biti plat zvona kdo/kaj naznanjati kaj
Ob toči je v zvoniku začel biti plat zvona.
7.
kdo/kaj prihajati iz/od koga/česa / od kod
Iz zidu bije hlad.
8.
iz narodopisja kdo skuša prevrniti kaj 'stoječ predmet'
Otroci bijejo kozo.
9.
iz narodopisja kdo skuša uganiti koga 'storilca'
Včasih je staro in mlado bilo rihtarja.
Celotno geslo Vezljivostni G
bóbnati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj igrati na boben
Bobna (koračnico) /kar po mizi/.
2.
kdo/kaj sunkovito udarjati ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
Mož /s prsti/ bobna po mizi.
3.
čustvenostno kdo/kaj namerno sporočati za koga/kaj
Znanka je bobnala (naokoli), da bo čez teden dni poroka.
Celotno geslo Vezljivostni G
bútati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj sunkovito zadevati koga/kaj / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
Butala ga je po glavi.
1.1.
kdo/kaj dregati koga/kaj / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
Butal ga je /s komolcem pod rebra/.
2.
čustvenostno kdo/kaj dajati močne, zamolkle glasove
(V hribih, nedaleč) butajo topovi.
Celotno geslo Vezljivostni G
íti grém in grèm nedovršni in dovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj premikati se s korakanjem
Šel je (po prehodu za pešce).
1.1.
kdo/kaj premikati se kod / kam v določeno smer sploh
Ko gre vlak (skozi tunel), je treba zapreti okna.
2.
kdo/kaj premikati se na/v kaj / kam
Vsak dan gre na pokopališče.
2.1.
kdo/kaj premikati se k/h komu/čemu / na/v/po kaj
Šel je k sorodnikom na obisk.
2.2.
kdo/kaj izraža usmerjenost k čemu / na/v/po kaj
Šel je k izpitu.
3.
kdo/kaj premikati se iz/z/od koga/česa / od kod
Čas je, da gredo od tod.
4.
knjižno pogovorno kdo/kaj pojavljati se iz/do česa / od kod , premikati se iz/do česa / od kod/ v kaj / kam
Iz dimnika gre dim.
4.1.
kdo/kaj premi kaj oč se pojavljati
Že tri dni gre dež.
4.2.
kdo/kaj širiti se od—do česa / v/na kaj / po kom/čem / kam / kod
Novica je šla od vasi do vasi.
5.
knjižno pogovorno kdo/kaj potegniti, seči, vrtati čez/skozi/v/na koga/kaj / po kom/čem / kam / kod
Šel je /z roko/ čez čelo.
6.
knjižno pogovorno kaj teči, delovati
Stope so še vedno šle.
7.
knjižno pogovorno kaj biti speljan od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Železnica gre mimo kraja.
8.
kaj obstajati, dogajati se
Gibanje gre /v krogu/.
9.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj
9.1.
biti usmerjen v/na kaj / kam
Šli so v boljšo prihodnost.
9.2.
biti v stanju usmerjenosti pred/na/v kaj / kam
Ura gre naprej/nazaj.
9.3.
pridružiti se k/h komu/čemu , vstopiti v/med koga/kaj
Šel je k partizanom/tabornikom.
10.
knjižno pogovorno kaj biti dostopno, razumljivo komu
Matematika mu ne gre.
10.1.
kaj biti všeč, tekniti komu
Meso mu gre, polenta mu ne gre.
11.
knjižno pogovorno kaj biti določeno, pripadati komu
Delež gre podjetju.
12.
kdo/kaj biti glede na obseg, količino postavljeno v kaj
V sobo gresta le miza in kavč.
12.1.
kdo/kaj biti glede na velikost, obliko postavljeno v/na kaj
Ta ključ gre v ključavnico, te rokavice ne gredo na njegove roke.
12.2.
kdo/kaj biti glede na estetske lastnosti postavljeno k čemu
K tej obleki gredo /kot edini ustrezni/ visoki čevlji.
12.3.
kdo/kaj biti glede na kvaliteto postavljeno v kaj
To gre v tretji kakovostni razred.
13.
brezosebnobiti nedopustno kaj
Ne gre dvomiti o tem.
14.
knjižno pogovorno kdo/kaj nepričakovano narediti kaj
Ti mu greš takole nagajati.
15.
knjižno pogovorno kaj miniti, minevati
Čas (mu) gre počasi.
16.
knjižno pogovorno kaj porabiti, potrošiti
To blago je že zdavnaj šlo.
16.1.
kaj uničiti se, pokvariti se
Guma je šla.
Celotno geslo Vezljivostni G
naredíti -ím dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj izdelati, proizvesti, ustvariti, pripraviti kaj
Naredijo cesto.
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj uresničiti kaj 'kako opravilo, delo, dejanje'
Naredil je izpit.
2.1.
kdo/kaj povzročiti kaj 'kako dejanje'
Naredil je veliko hudega.
3.
kdo/kaj končati, dokončati kaj
Naredil je kip.
4.
kdo/kaj pokazati odnos s kom/čim
/Grdo/ je naredil s knjigami.
5.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj določi komu/čemu / koga/kaj kaj / kakšnega/kakšno 'lastnost'
Naredili so deželo neodvisno.
5.1.
kdo/kaj določi komu/čemu kaj 'odnos'
Naredil mu je skrbi/veselje/žalost.
5.2.
kdo/kaj določi kaj 'delovanje'
Naredil je gib/korak/kretnjo.
Celotno geslo Vezljivostni G
povzročíti -ím dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj narediti, uresničiti kaj 'kako opravilo, delo, dejanje'
Povzročil je prometno nesrečo.
2.
kdo/kaj narediti, prizadejati kaj 'kako dejanje'
Povzročil (jim) je veliko hudega.
3.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj določiti kaj / kakšnega/kakšno 'lastnost'
Novica je povzročila splošno ogorčenje.
Število zadetkov: 162