Zadetki iskanja
1. knjiž. obdajati, ograjevati z mrežo: omreževati vrt / pajčevina je omreževala travo
2. povezovati v omrežje, vzpostavljati omrežje na določenem območju: telekomunikacijsko podjetje je v sodelovanju z vlado začelo omreževati državo
3. ekspr. zvijačno pridobivati si čustveno naklonjenost, zaupanje koga: ona zna omreževati moške
1. s puljenjem odstraniti plevel: okopati in opleti / opleti korenje / opleti grede; njivo je bilo treba pred žetvijo opleti / opleti travo na grobu; pren., ekspr. med njimi bom zasejal sovraštvo, ki ga ne bo nihče oplel
2. nepreh., pog., navadno s prislovnim določilom izraža prenehanje določenega razmerja, dejavnosti; opraviti: kot pevec si oplel / če bo videl, da se ga bojiš, si oplel; midva sva oplela; pri njej si oplel
- oplét -a -o:
skrbno oplet vrt
1. biti dejaven
a) pri kakem delu, opravilu: opravljati izpit, tečaj; vse opravlja sam / opravlja mizarska in vrtnarska dela; opravljati poljska dela
b) pri čem zahtevanem, pričakovanem: dobro opravlja svoje dolžnosti, naloge / revija uspešno opravlja svoje poslanstvo
2. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: opravljati izvidniške polete; opravljamo prevoze po naročilu; opravljati nadzorstvo nadzorovati; publ. plačila se opravljajo v dolarjih plačuje se / opravljati pogrebni obred / maturo je opravljal v juniju maturiral je / natančno, strokovno opravljati delo / opravljati učiteljsko službo; opravljati službo oskrbnika biti oskrbnik / bila je zdravnica, a poklica ni opravljala / mišica opravlja delo / opravljati malo, veliko potrebo
3. imeti določen namen, določeno vlogo: to funkcijo opravlja investicijska banka / vse te naloge opravlja hrbtenica / informatorsko službo opravlja druga poslovalnica
4. star. oskrbovati, skrbeti za: opravljati čebele, živino / kdo ti bo opravljal vrt / opravljati komu dediščino
5. star. oblačiti: opravljati otroka; opravljati se za v mesto; zelo počasi se je opravljala / rad se je gosposko opravljal
● publ. vrsto let je uspešno opravljal naloge vodenja podjetja je uspešno vodil podjetje; zastar. sinovi so mu opravljali sitnosti povzročali; star. vse, kar je opravljal, je opravljal z ihto delal, počel
♦ fiz. sila opravlja delo; rel. opravljati devetdnevnico; opravljati božjo službo
- opravljajóč -a -e:
delal je kot čuvaj deset let, natančno opravljajoč svojo službo
1. previdnost, pazljivost: natančnost in oprez pri delu / hodil je z velikim oprezom
2. v zvezi biti na oprezu opazovati, oprezovati: vzdolž poti so na oprezu sovražnikovi vojaki; ne moremo na vrt po hruške, ker je gospodar stalno na oprezu
1. nanašajoč se na organ 1: organske bolezni, poškodbe; organske motnje; delovanje organskih sistemov / organski občutki
2. ki je del žive narave, ki izhaja iz žive narave: organski odpadki; organsko gnojilo / organski procesi v rastlinah / organska narava
3. pri katerem se uporabljajo samo naravni in naravi prijazni postopki in materiali; ekološki: organska pridelava; organsko kmetijstvo, vrtnarjenje / pridelovati poljščine z organskim kmetovanjem brez kemikalij / organska arhitektura; organske sončne celice
// ki je pridelan, predelan na tak način: organski izdelki, pridelki; organska hrana / organski bombaž; organska kozmetika; organsko usnje / organska zastirka na vrtu; organska hranila
4. kem. nanašajoč se na spojine razen karbonatov, cianidov, ki vsebujejo ogljik: organske baze, kisline; organska snov, spojina / organsko barvilo / organska kemija kemija, ki proučuje organske spojine
5. knjiž. skladen1, utemeljen: organska povezanost med besedilom in melodijo; organska rast literature iz življenja; razbiti organsko zvezo med vodstvom in člani društva / vrt tvori s hišo organsko celoto / do prijateljev je čutil neko organsko sorodnost
♦ ekon. organska sestava kapitala razmerje med proizvajalnimi sredstvi in delovno silo, izraženo količinsko ali vrednostno
- orgánsko prisl.:
organsko misliti, rasti; spomenik, organsko povezan z okoljem; organsko prizadet človek; organsko vezano železo
1. z ropanjem narediti, da kdo česa nima več: neznanec ga je oropal denarja; popotnike so v gozdu oropali
// izropati: oropati blagajno, trgovino / ekspr. ves vrt so mu oropali
2. ekspr. povzročiti, da kdo česa nima več: smrt mu je oropala očeta / življenje ga je oropalo materine ljubezni; oropali so ga svobode / bolezen ga je oropala vida / mladino so oropali za iluzije prikrajšali
- orópan -a -o:
oropan grad; oropani in ubiti ljudje; soba je oropana vseh okraskov
pog. potresti s sladkorjem: ocvreti in pocukrati flancate
● ekspr. od mene naj ne pričakujejo, da bom svoje poročilo pocukral prikazal v njem stvari boljše, lepše, kot so
- pocúkran -a -o
1. deležnik od pocukrati: pocukrani krofi; vrt je pod novim snegom kot pocukran
2. ekspr. čustven, a vsebinsko prazen: pocukran film; pocukrane fraze
// pretirano prijazen, vljuden: kako je pocukrana / pocukran nasmeh
// sladkobno lep: občudovati pocukrane filmske igralce / na steni visi pocukrana slika
1. začeti živeti svobodno v naravi: pes mu je ušel in podivjal / kulturne rastline lahko podivjajo
2. postati nekultiviran, neciviliziran: zaradi življenja v samoti je popolnoma podivjal
// postati neobdelan, nenegovan: ni zmogel dela in vinograd mu je podivjal; vrt hitro podivja
// ekspr. začeti bujno, nepravilno rasti, se razvijati: trte ni obrezal, zato je podivjala / živa meja je podivjala / nekatere vrtnice preveč podivjajo, če niso dovolj obrezane se preveč bujno razrastejo; pren. gospodarstvo je po vojni podivjalo
3. začeti divje, razposajeno tekati sem ter tja: otroci so ob pogledu na žogo podivjali; ko je psa izpustil z vrvice, je podivjal; splašena žival je podivjala
// ekspr. začeti se zelo hitro premikati: avtomobil je na ravni cesti podivjal
4. priti v stanje, ko se ne obvladujejo negativne lastnosti: namesto da bi se poboljšal, je še bolj podivjal; med vojno so nekateri ljudje popolnoma podivjali / slaba družba ga je podivjala
// začeti v dejanju kazati svojo jezo, togoto: ni se mogel več premagovati in je podivjal; pri kartah je naravnost podivjal / podivjati od jeze
// postati neukrotljiv, nediscipliniran: otroci so med počitnicami podivjali; pes mu je v naravi podivjal / letalo je zaradi nevihte podivjalo
- podivján -a -o:
ukrotiti podivjanega konja; podivjani vojaki; zaraščen, podivjan vrt; raste kot kulturna rastlina ali pa podivjana
nanašajoč se na pomologijo: pomološka raziskovanja / pomološko ime / pomološki vrt vrt, v katerem gojijo sadne rastline, zlasti za študijske in splošno izobraževalne namene
1. dati sadiko v zemljo, kjer bo rastla: posaditi češnjo; posaditi drevje na vrtu; posaditi zelje / posaditi fižol, krompir
// s sajenjem narediti, da je, raste kaj na vsej površini: posaditi vrt s sadjem
2. narediti, da kdo kam sede: posaditi koga na konja, v udoben stol; posaditi otroka na kolena, v naročje; posadil sem se na klop, za mizo / posaditi gosta na kavč, na svojo levico; posadili so nas v avtomobile in odpeljali / ekspr. na glavo je posadil klobuk dal
// ekspr. položiti, vreči: posadil ga je na tla; poskusil ga je posaditi v sneg
● ekspr. posadili te bomo na zatožno klop za svoje dejanje, ravnanje se boš moral zagovarjati; ekspr. posadili so ga za eno leto pod ključ zaprli so ga
- posajèn -êna -o:
s trto posajeni hribčki; v skalnato pobočje posajene hiše
♦ gastr. posajeno jajce ocvrto jajce s celim, nezakrknjenim rumenjakom
1. s prislovnim določilom s sunkom spraviti
a) na drugo mesto, v drug položaj: potisniti ročico stroja na desno; potisnil jo je na stol; potisnila je lase pod ruto; potisniti zapah v odprtino; potisniti naprej, navzgor; klobuk si je potisnil na čelo / potisniti ustnice naprej
b) z določenega mesta, položaja: sila, ki potisne lavo iz ognjenika; potisniti knjigo od sebe odriniti
c) kam sploh: potisniti čoln v morje; potisniti mizo k zidu; potisnila mu je blazino pod glavo; potisniti naboj v cev; potisniti koga v sobo; skrivaj mu je nekaj potisnila v roko dala
2. s sunkom (od zadaj) povzročiti premikanje, hitrejše premikanje: potisniti avtomobil; potisniti gugalnico; potisniti voz v klanec / naprava, ki potisne letalo
3. narediti, povzročiti, da kaj spremeni položaj: jezikovno, narodnostno mejo so hoteli potisniti čim bolj proti jugu / potisniti nasprotnikovo vojsko čez mejo
4. nav. ekspr., v zvezi z v spraviti koga v določen položaj, stanje, navadno brez njegove vednosti, privolitve: potisnili so ga v rezervo; drugi so ga potisnili v to zadevo / razmere so ga potisnile v osamljenost / blokada je potisnila državo v izoliranost
● ekspr. potisniti komu nož med rebra zabosti ga z nožem; knjiž. tako zatiranje je potisnilo ljudstvu orožje v roke povzročilo, da se je uprlo, začelo bojevati; ekspr. ta skupina je potisnila generala na čelo stranke mu omogočila prvo, vodilno mesto v stranki; ekspr. s tem so to vprašanje znova potisnili na stranski tir ga nehali reševati, obravnavati; ekspr. potisniti kaj v pozabo pozabiti; ekspr. vsi bi me radi potisnili v zakon bi radi, da bi se poročil(a)
- potísnjen -a -o:
imajo v stransko ulico potisnjen vrt; klobuke so imeli potisnjene globoko na oči; v teh sonetih je erotika potisnjena v ozadje
● ekspr. tudi na strokovnem področju je bil potisnjen v kot, vstran tudi njegovo strokovno delo je bilo neupoštevano
izraziti, sporočiti komu željo
a) da kam pride, se udeleži česa zlasti zaradi pogostitve: pripravil je svatbo in povabil dosti prijateljev; povabiti na fantovščino, kosilo; povabil je vso družbo k sebi na dom / povabiti koga na obisk, počitnice
b) da kam pride, se udeleži česa sploh: gledališče je povabilo v tej sezoni več tujih pevcev; povabiti dosti tujih strokovnjakov na kongres / povabil ga je na zagovor poklical
c) naj kaj naredi, dela: povabil jih je k razpravi, sodelovanju; povabil je navzoče na ogled razstave; povabil jih je, naj vstopijo / povabil jih je jest; povabil jo je plesat / povabiti goste na vrt
● povabiti k mizi jest, pit; v družbo, ki je pri mizi; povabiti na češnje obirat, jest češnje; ekspr. povabiti koga na kozarec na družabni sestanek ali pogovor, pri katerem se pije navadno alkoholna pijača; povabiti v goste na pogostitev, navadno ob kakem pomemben dogodku
- povábljen -a -o:
biti povabljen na večerjo; sam.: prišli so vsi povabljeni
hodeč opraviti določeno pot: danes smo prehodili osem kilometrov; veliko smo že prehodili / lovil je sapo, kot da je prehodil dolgo pot
// hodeč priti z enega konca česa na drugega: večkrat je prehodil sobo; prehodil je travnik in prišel do gozda / prehodil je ves vrt, pa ni našel izgubljenih ključev; prehodila je dvorišče po dolgem in počez; pren. gospodarstvo mora prehoditi težko pot do stabilizacije
● ekspr. prehodil je ves svet, pa tako lepega mesta še ni videl prepotoval; pog. prehoditi bolezen preboleti jo, ne da bi ležal; ekspr. ure in ure sta prehodila, ne da bi spregovorila besedo hodeč prebila, preživela
- prehodíti se nav. ekspr.
s hojo se razgibati: z vami bom šla kos poti, da se malo prehodim; bolnik se je vsak dan malo prehodil / konje je gonil na travnik, da so se prehodili
- prehodívši zastar.:
prehodivši nekaj korakov, se je ustavil
- prehójen -a -o:
ozreti se na prehojeno pot; ta pot ni bila še nikoli prehojena; vse dvorišče je prehojeno in poteptano
1. izraža, da se dejanje zgodi v krajšem času, hitreje
a) kot ponavadi: včeraj je prišel prej na delo; ravno prej sem ga srečal; ekspr. danes zvečer pridi malo prej / bodi kako uro prej na postaji; ob sedmih, če ne prej, bom doma; predstava se začne prej kakor ob štirih / čim prej se umakneš, tem bolje; čim prej se dogovorite, tem prej bomo odšli; glej, da čim prej vrneš knjigo čim prej / elipt. fantje so se kosali, kateri bo prej
b) kot drugo dejanje: ne bom prej odnehal, da ga najdem / naš tekač je prišel prej na cilj kot mnogi tuji
2. izraža predhodnost dejanja: prej premisli, potem se odloči; bal sem se ga že prej, ko ga še nisem poznal; brada, prej tako črna, mu je osivela / ta kraj mi je že od prej znan; ekspr. bil je jezen, kakor ga nisem videl ne prej ne pozneje / kot vljudnostna fraza dovolite, da se vam prej predstavim
// izraža preteklost dejanja: vrt je zdaj še lepši kot prej; zdaj govoriš, prej si pa molčal; morda je bila srečna kdaj prej; prej omenjeni pisec; elipt. oprosti za prej / že davno prej bi bili morali to storiti; srečal sem ga malo prej maloprej; ekspr. prej bi bil premislil
3. v členkovni rabi izraža večjo verjetnost: verjel bo prej tovarišem kakor staršem; ima prej rumenkasto kakor belo polt; prej bi se dal ubiti, kakor da bi odnehal; dal bi vse na svetu prej kakor svojo neodvisnost / ni ravno velik, prej bi rekel, da je srednje postave
// v zvezi z vse izraža močno zanikanje: nikoli si nista bila prijatelja, vse drugo prej; ta človek je vse prej kot prijazen
● pog. moja mama se je prej pisala Kveder pred poroko; ekspr. vrni se prej ko mogoče kar se da hitro, kar najhitreje; ekspr. prej ali slej pride streznjenje nekoč gotovo; star. še prej ta dan je bil doma prejšnji dan; preg. kdor prej pride, prej melje prvi ima prednost
- prêj ko vez., v časovnih odvisnih stavkih
preden: vojne bo konec, prej ko mine leto / s prislovom za novico sem izvedel, še prej ko sem se vrnil
// v primerjalnih odvisnih stavkih za izražanje primerjave ali sorazmernosti dejanja v nadrednem in odvisnem stavku: prej ko začnemo, prej bomo nehali; prej ko priznaš, bolje bo zate;
1. zrahljati, delno preobrniti zemljo, zlasti z motiko: prekopati gredo, njivo; prekopati z motiko
2. s kopanjem preiskati: prekopali so ves vrt, zaboja pa niso našli
3. kopajoč priti z enega konca česa na drugega: prekopati cesto
4. pokopati na drugo mesto: očeta so prekopali na novo pokopališče
5. navadno v zvezi prekopati grob na mestu starejšega groba izkopati novega: ta grob so že večkrat prekopali / ob bratovi smrti so starega očeta prekopali
- prekopáti se ekspr.
1. s težavo priti skozi kaj ovirajočega: konji so se komaj prekopali skozi snežne zamete; pren. prekopati se skozi obsežno gradivo
2. s prizadevanjem, trudom priti do česa: prekopati se do pravilne razlage
- prekopán -a -o:
prekopan grob; prekopana greda
z ritjem priti skozi kaj ovirajočega: žival se kupu peska ni ognila, ampak ga je prerila / ekspr. palec mu je preril čevelj, tako da se je videla luknja
// s premikanjem sem in tja narediti rove, navadno po večji površini: krt je preril cel vrt / ekspr. nič ne boste našli, pa če vse prerijete preiščete
- preríti se
1. s težavo priti skozi kaj ovirajočega: komaj se je preril skozi gnečo; težko se je prerila skozi odprtino v ograji; prerila se je v ospredje dvorane, da bi bolje slišala; pren. preriti se skozi težave
● ekspr. za vsak izpit se je moral preriti skozi goro knjig s težavo jih prebrati, preštudirati
// ekspr. kljub oviram priti kam: po strmi stezi so se prerili na vrh; pren. precej časa je potreboval, da se je preril do tega spoznanja
2. ekspr. s težavo priti kam, doseči kaj: sčasoma se je preril do dobre službe; rada bi se prerila v boljšo družbo / vi se lahko še prerijete naprej
3. ekspr. (s težavo) se preživeti: kakor vidiš, sem se preril / se bomo že kako prerili čez zimo
- prerít -a -o:
zemlja je prerita s krtovimi rovi
pog. z lopato prerahljati, obrniti zemljo: preštihati vrt; prim. prelopatiti
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- Naslednja »